Izgradnja kontakta

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

 Če želimo, da bomo lahko vzgajali in šolali psa, moramo imeti v razmerju vodnik – pes, pozitiven kontakt z psom. Pes se vodnika ne sme bati, mu mora zaupati, vodnik pa ne sme biti v podrejenem položaju. To sorazmerje je zelo težko doseči. Večino vodnikov že med samo vzgojo doseže konflikt, ki ga ni moč rešiti v trenutku. Po navadi se že v prvih dneh skupnega bivanja, uporabi prisila v prevelikem sorazmerju, kot bi bilo potrebno in to za stvari, ki jih pes ne razume. Zato imajo vodniki ko prihajajo na razne tečaje probleme z odnosom vodnik - pes. Psi se običajno bojijo rok svojega vodnika in podobno. Ali pa celo druga skrajnost, da se psi obnašajo tako, da ne potrebujejo svojega vodnika. Kontakt med psom in vodnikom se izgrajuje preko igranja. Tako kot se to dogaja med mladiči oziroma kasneje v krdelu. Če pogledamo igranje mladičkov v leglu med sabo, z materjo samico in nasploh v odraščanju, si psi vzpostavijo kontakte največ preko iger. Zato mora vodnik odigrati vlogo - enakovrednega partnerja. Vodnik mora upoštevati psihofizične sposobnosti psa in se temu prilagoditi seveda z izkušnjami, ki jih ima. Ne smemo pa pri tem pozabiti, kakšnega pomena ima nagon uveljavljanja. Pri nagonu uveljavljanja moramo vedeti, da če ga bomo razvili, se bodo sorazmerno razvili tudi ostali nagoni. Če nam bo pes podrejen, si ne bo upal uveljavljati nagonov napram nam in zato le teh pri delu ne bomo mogli uporabljati v polni meri. Prav tako pa zaradi podrejenosti, ne bo razvil samoiniciativnosti pri uveljavljanju svojih nagonskih ciljev, ampak bo vedno čakal na našo pobudo. V tem določenem razvojnem obdobju je najbolj pomembno doseči, da se pes čim bolj naveže na vodnika, ter da si upa svoje nagone uveljavljati v določeni meri tudi do njega. Pomembno je tudi, da se vodnik v danih momentih, odpove uveljavljanju svoje volje ( avtoritete ), da bi pes uveljavil kakšen svoj cilj. Včasih je to dovolj samo malo. Upoštevati moramo, da je psihična podlaga in psihična moč, osnova za pridobitev telesne moči. Tako je v naravi. V življenjskem obdobju, ko se pes formira, pa je pomembno, da dosega svoje cilje, pri tem pa ne čuti psihične nadrejenosti. Še manj pa fizične, ki bi ga pri tem obremenila. Pri mladičih in mladih psih si moramo prizadevati, da spodbujamo željo po uveljavljanju in mu to možnost tudi moramo dati. Le tako bo razvil tudi ostale nagone v polni meri.


Spodbujanje nagona plena ( NP )
Spodbujanje NP je ena največjih nalog vodnika. Ta nagon izgrajujemo od samega prihoda psa na dom, pa do obdobja zrelosti psa in naprej. Z pravilnim pristopom in načrtnim delom, lahko ta nagon razvijemo do maksimuma in obratno. Z nepravilnim delom, ga lahko zavremo ali pa ga v celoti uničimo. Težišče spodbujanja nagona plena je na igri :
• igranje s predmetom s svojimi sovrstniki
• igranje s predmetom s svojim vodnikom
• igranje s predmetom s tujo osebo

Najprej si poglejmo kako se mladiči igrajo med sabo in to tako da se vlečejo za kakšno krpo. Pri igri so mladički na začetku nežni in nezaupljivi, na kar se grobost, in intenzivnost stopnjujejo. Ravno tako je fizična moč mladičkov prilagojena njihovi starosti in psihičnim sposobnostim. Na začetku so nežni in čutni, po določenem času in starosti pa se te igre spremenijo v pravcate boje. Ko so starejši, se pretep začne prav zaradi ljubosumja do predmeta. Čuvanje in branjenje lastnine. Pri tem moramo upoštevati, da se skozi čas izgrajuje tudi spoznanje, kako si mlad pes priboriti plen ( krpo ). Vsaka dana izkušnja pri igri, mu prinese spoznanje. Tako se krepijo psihofizične sposobnosti mladega psa. Če smo jih dobro opazovali smo lahko opazili, da se med sabo igrajo ne samo z grizenjem temveč se njihova igra pospeši in nadaljuje tudi takrat kadar imajo kakšen predmet ali kakšen del hrane – kost, kožo itn.. Takrat si vsak mladiček prizadeva pridobiti svoj del pogače. Običajno se vlečejo za kakšno krpo in podobno. Pri igri so na začetku nezaupljivi, na kar se grobost in intenzivnost stopnjuje. Kadar počnemo mi to moramo upoštevati fizična moč mladičkov, ki mora biti prilagojena njihovi starosti in psihičnim sposobnostim. Na začetku moramo biti nežni in čutni, po določenem času in starosti pa se taka igre spremeni v pravcati boj. Poglejmo si izbiro predmetov s katerimi se bomo igrali. Ni vsaka igrača dobra za mladega psa. Izbor igrače bomo naredili na podlagi analize psihofizične sposobnosti mladiča oziroma mladega psa. Danes imamo na razpolago izredno široko paleto raznovrstnih igrač za pse. Če izvzamemo mehke žogice, so za mladiča in začetek take igrače, ki so na razpolago v vseh trgovinah neprimerne. Ko pes odraste in ko je že stabilen v igri - nagonu plena, pa lahko začnemo uporabljati tudi te igrače.
Pri izbiri in pripravi predmetov za igro moramo upoštevati ; starost in psihofizično sposobnost posameznega psa, velikost psa ( gobčka ), moč ugriza, moč vlečenja, izkušnje, ki jih je pes že pridobil in jih ima. Če gledamo matematično po časovni tabeli, izgleda nekako takole :

EN ELEMENT IGRE, KI JO IZVAJAMO S PSOM MORA IMETI ( ZTK )
______________________ 
črta označuje čas trajanja - par sekund, cca 2-3 sekunde
Začetek Trajanje Konec





PRIMERJAVA NAGONA PLENA Z IGRO

NAGON PLENA IGRA

REGISTRIRANJE ALI ZAZNAVA PLENA
vidno
slušno
z nosom
POZORNOST ZA ZAČETEK IGRE MU VODNIK PRITEGNE Z :
- telesnimi signali - pantomimo
- glasom
- gibanjem in znaki telesa

PRIBLIŽEVANJE PLENU
pritajeno


ZA TRENUTEK SE UMIRIMO
- predmet je na vidnem mestu
- s telesom damo znak tako, kot da hočemo –
- igračko vreči
- z glasom utihnemo

TRENUTEK ODLOČITVE ZA NEPOSREDNI
NAPAD
napetost narašča



TRENUTEK ODLOČITVE ZA NEPOSREDNI
NAPAD
- napetost povzročamo mi kot vodnik
- eksplodiramo v trenutku, ko je pes najbolj pozoren in skoncentriran v plen

NEPOSREDNI - LOV
v trenutku eksplodira, začne se lov
ZAČETEK IGRE
- napetost pretrgamo z metom predmeta na tla in ga oživimo kot da je plen živ in beži od psa

NASKOK IN UGRIZ V PLEN
Pes si sam določi ta trenutek
NASKOK IN UGRIZ V PLEN
- Predmet upočasnimo tako, da ima pes možnost ugriza v predmet

PRITEGNITEV IN ZAUSTAVITEV BEŽANJA
Plen pritisne ob tla


PRITEGNITEV IN ZAUSTAVITEV BEŽANJA
- Ko je pes predmet zagrabil – plen, se mora predmet v tem trenutku ustaviti da se pes zagrize v igračo in šele na to začnemo z vlečenjem igrače – borba za plen za plen.
POZOR z OBČUTEKOM

UBIJANJE PLENA
tresenje
UBIJANJE PLENA
- Ko si pes predmet izbori ga v večini primerov trese

PREVERJANJE
gleda v plen in preverja če je še živ
PREVERJANJE
- gleda v predmet, ga skuša prebuditi z gobcem ali z nogo

NOŠENJE PLENA
Ga nese na varno
NOŠENJE PLENA
- ga nosi okoli nas, noče priti

ODPIRANJE PLENA
trganje, žrtje

ODPIRANJE PLENA
– trganje pustimo mu, da predmet nekaj časa trga
Kraj, kjer se bomo igrali s psom, mora pes dobro poznati. Ne smejo ga motiti drugi zunanji dražljaji. Predvsem naj bo to doma ali pa kje na travniku, kjer smo odmaknjeni od ljudi in živali. Če ni v okolici nič za psa zanimivega, bomo lažje pritegnili pozornost psa na igračo. Na začetku, ko smo izbrali igračko, se pripravimo na samo igro. Pripravljeni moramo biti tako, da ko igro začnemo, jo moramo tudi pripeljati do konca. Vmesnih prekinitev ni. Ne smemo pozabiti, da je igranje namenjeno psu in mora pri tem uživati pes, ne pa vodnik. S časoma bo to obojestransko zadovoljstvo. Za igro na začetku, ko pride mlad pes domov priporočam, da vodnik naredi iz blaga zvitek blaga v obliki klobase. Klobasa mora biti narejena primerne velikosti iz mehkega »frutirja« ali iz jute. Materiali za izdelavo predmeta naj bodo mehki in iz sintetičnega blaga. Mehke materiale bomo izbrali za to, da se bo mlademu psu ugrizu podal. Velikost igrače - klobase naj bo tako velika, da jo bo pes glede na velikost gobca lahko normalno prijel, zagrizel in drži v gobcu. Pes dobi pri mehkih materialih občutek učinkovitosti svoje moči, kot pri pravemu plenu. Kadar v naravi pes zagrize v trebuh plena, je ta občutek mehkobe prisoten. Ravno obratno je, če zagrize v kosti. Kadar so materiali trdi, se pes počuti neučinkovitega, zato začne preprijemati plen v našem primeru predmet. Grizenje trdih materialov je za psa normalen pojav. Psi zelo radi grizejo razne trde kosti, lesene veje, gume usnje. Nekateri psi grizejo celo kamenje. Zato bomo morali izbirati med mehkimi materiali, če želimo doseči pri psu miren in trden ugriz. Miren in močan ugriz potrebuje pes pri prinašanju predmetov. Pes pa opravlja še cel kup drugih nalog, ki je povezan z močnim in mirnim ugrizom. Preprijemanje se pojavi tudi ob nepravilni borbi za plen - vlečenju. Če je vodnik premočan in ne daje psu potrditve ob pravem trenutku. Na to bom še opozoril. Pa si poglejmo kako mora biti sestavljena igra. Kot sem predhodno opisal posamezne elemente nagona plena, tako bom skušal tukaj razčleniti en element igre. Tako kot ima nagona plena začetek, tako mora imeti tudi igra. Nagon plena se začne z trenutkom, ko ga sproži dražljaj in traja do konca. Konec je po navadi z potešitvijo lakote. Pri igri pa je konec z pridobitvijo igrače. Klobasa naj bo navezana na tanki niti ali tanki vrvici, ki se lahko ob večjih obremenitvah pretrga.

Začetek ;
Vodnik eksplozivno da psu signale - znake, da ga vabi k igri. Zunanji znaki – signali, ki jih povzroči vodnik s svojim vedenjem, sprožijo težnjo po igri. Ta sproži nagon lova. Lov in borba za plen se prične na iniciativo vodnik. Pes bo začel loviti bežeči predmet, ki mu predstavlja plen. Plen mora bežati vedno vstran od psa. Mora ponašati paničen beg pred plenilcem. Ko mlad pes pride v bližino, plen – igračo upočasnimo tako, da jo pes lahko naskoči in zagrize v zvitek. Nato se prične borba za plen - vlečenje.

Trajanje ;
Tanka in občutljiva vrvica mora biti za to, da se v trenutku ko pes močneje potegne - vlečenja pretrga. Kadar se vrvica pretrga, bo pes dobil v pravem trenutku potrditev, in občutek, da je učinkovit. Vrvica nam služi zgolj kot varovalka, da psu ne zatremo njegov trud pri vlečenju. Vodnikov občutek za pravilno vlečenje za predmet in opuščanje predmeta pod težo vlečenja psa, sta poglavitna elementa postopnega izgrajevanje psa v nagonu. Če je vodnik premočan za psa in vrvica premočna, lahko povzroči zaviranje razvoja nagona in obratno, lahko pospešuje razvoj nagona. Vodnik med igro mora vrvico vleči skozi celotno igro k sebi, vendar z takim občutkom, da se mu ne pretrga. Kadar pes potegne igračo k sebi mora vodnik to v trenutku občutiti in popustiti svojo moč vlečenja. In obratno kadar je pes pasiven mora vodnik rahlo vleče k sebi. Popuščanje vrvice pa ne sme biti v tolikšni meri, da bi vrvica ne bila napeta. Vrvica mora biti tanka tako, da se lahko pri večjem potegu strga. Med igro mora biti vseskozi napeta. Vodnik se bo v takem primeru bal, da se bo vrvica pretrgala in bo vlečenje izvedel z občutkom. Če se zgodi da se vrvica pretrga, bo pes vsaj deležen potrditve v pravem trenutku. Vsakodnevno igranje in urjenje psa v igri, predvsem pa odraščanje in spoznanja pri psu bodo prinesli vsakodnevne spremembe. Vlečenje in moč pri psu se bosta spreminjala in stopnjevala, zato moramo upoštevati pri vsaki novi igri pridobljene izkušnje, psihofizične sposobnosti psa in moč razvitosti nagona. Roka mora biti nekoliko skrčena, zaradi ublažitev potega - amortiziranja potegov. Boljši občutek za mehkobo. Če se vrvica pretrga, je delo vodnika nepravilna.

Konec ;
Pes si mora igračo izboriti sam. V trenutku, ko pes naredi poteg k sebi, nam mora vrvica zdrseti med prsti. Izbori si jo na način tako, da jo v bistvu iztrga iz rok vodnika, šele nato si jo lahko odnese na varno. Tu pretvarjanja ne sme biti. Samo rahlo moramo držati vrvico. Zaključek ali konec elementa igre vlečenja v bistvu odloča vodnik. Seveda se mora to spuščanje predmeta – vrvice zgoditi v trenutku, ko pes drži predmet mirno, čvrsto in v momentu, ko pes potegne ali vleče predmet k sebi. Tak zaključek prinese psu občutek zmagoslavja, in se počuti kot zmagovalec na bojišču. Vsak tak element, ki se zaključuje v taki obliki, bo prinesel pri psu v naslednjem elementu igre močnejše vlečenje, zaradi izkušnje in spoznanja, da je močnejši. Tako vlečenje naj bo na začetku zelo kratko, par sekund, ali pa samo toliko da mu malo zadržimo, oviramo. Z izgradnjo in izkušnjami skozi čas, pa naj se postopoma podaljšuje čas in moč vlečenja v igri. Psu v takih primerih zmage prinese prepričanje, da je premagal svojega alfo-vodnika in da je močnejši od njega. Uspel mu je zastavljeni cilj – priboril si je svoj del plena.
Taki posamezni elementi igre se morajo med seboj povezati brez presledka in jih lahko stopnjujemo. Tako dobi serija več elementov pomen igre s predmetom in vlečenja za predmet. Z ponavljanjem teh elementov bomo v določeni stopnji dosegli pri psu višek igranja in stopnjo utrujenosti v igri. Paziti moramo ,da ima pes še vedno željo po igri in da zaključimo igranje prej ko psu pade volja do igranja. Na skici je položaj psa, ki poziva svojega partnerja k igri. Dnevni maksimum se bo stopnjeval z izkušnjami psa. Pes bo prepričan, da je on vedno zmagovalec. Vztrajnost in prepričanje psa za dosego cilja, se bosta pri mlademu psu krepila. Tak način igranja je primeren za izgradnjo psa v samozavesti. Z takim načinom igre, lahko psa pripravimo na vse možne nastale situacije v kasnejšem dejanskem stanju. Igra je v naravi šola za življenje. Če se pes bori za predmet z »vodjo krdela«, se bo z tujo osebo boril z višjega ranga. Torej se istočasno krepi položaj psa v krdelu. Izhodiščna pozicija borbe bo v prid psu. Kadar pes osvoji igro, se pojavi hotenje, da hoče pri igri biti vodilni. Občasno se pojavijo znaki agresivnega vedenja. Noče nam dati predmeta. Hoče obraniti svoj izborjeni - pridobljeni plen. To iniciativo mu pustimo do neke mere, vendar mu moramo občasno dati vedeti, kdo je vodja krdela. Odločno mu vzamemo igračko. Borba za predmet mlademu psu ni tuja, saj jo pozna od malih nog - iz legla. Mi le pospešimo razvoj nagona.
Vlečenje in borba za plen - klobaso pa ni edini način igranja. Mladiči se zelo radi igrajo z predmeti ki so živahni in upodabljajo bežeči plen. Mehke žogice so kot nalašč za to. Na začetku uporabimo - mečemo žogice ( tenis ), ki so dobro vidne in so po dinamiki gibanja izredno živahne - kot plen. Kot sem že predhodno omenil, mora pes imeti občutek, da on vodi situacijo in da je pri tem učinkovit. Dosti krat se zgodi, da ko mladiček dobi žogico oziroma želeno igračko, ne želi priti več k vodniku. Nobene bojazni ni če žogice ne prinese nazaj. V takem primeru moramo imeti dve žogice ali pa tri. Zanimiva bo le tista, ki jo imamo mi in je živahna, skače in upodablja bežeči plen. Ostale žogice ki so prisotne pa so mirujoče. Pes bo kmalu spoznal da so bolj zanimive tiste žogice ki jih imamo mi. Med tem, ko pes teče po odvrženo žogico, poberemo drugo in tako naprej. Zgodi se tudi, da pes ko dobi predmet s katerim se igramo izziva svojega vodnika k igri in lovljenju. Veliko vodnikov to počne. Takšen lov je lahko zelo nevaren. Pes kmalu spozna da je vodnik počasen, da mu lahko uide in podobno. Po tem spoznanju pa se sprašujemo zakaj nam pes noče priti, pa če že pride, pride samo do določene razdalje koder je še varen naprej pa ne. Zanimivo ni kaj ? Ne priporočam pa, da ga lovimo. Običajno vodniki lovijo psa za to, da bi ga ujeli in mu vzeli žogico !? Pes ima štiri tace, mi pa samo dve noge. Dokler je mladiček nam bo to še uspelo, ko pa bo pes odrasel pa ne več. Pes bo preko prakse spoznal, da če ga dobimo mu vzamemo žogico. Čez čas bo hitrejši in ga ne bomo mogli več ujeti. Z izkušnjami bo pes prišel do spoznanja da nam lahko uide in s časoma se nam bo to maščevalo. Zato bo odpoklic, ki je povezan z odvzemom žogice ali pa z odhodom domov vprašljiv. Lahko naredimo par sugestij, kot da ga hočemo loviti, vendar naj bo to le zaradi pospešitve nagona in občutka učinkovitosti. Ko navadimo psa, da priteče z žogico do nas in nas čaka, da vržemo drugo žogico, lahko povežemo tudi z borbo za plen, oziroma vlečenjem predmeta – plena. Pri tem pa uporabimo takšno žogico ki ima pritrjeno vrvico.
V sami igri in z načinom igre krepimo nagonski element napetosti in koncentracije – pozornost psa na igračo. Ta napetost in koncentracija je zelo tesno povezana s šolanjem in pogojevanjem. Ta element krepimo in urimo tako daleč, da je psu povsem jasno iz kakšne pozicijo telesa izvajamo met predmeta. Ko pes čaka se umiri in koncentrirano gleda v vodnika kdaj bo vrgel predmet. To čakanje postopoma stopnjujemo. Na skici je pozicija psa in jaso kaže na popolno pozornost. Popolna koncentracija na predmet. Pes je zavzel pozicijo pripravljenost za start za neposredni lov. Tak zamah z roko in met predmeta naj bo vedno izveden do konca. Če bomo večkrat zapored lažno nakazali, da bomo predmet vrgli, pes ne bo več pozoren. Psa lahko prevaramo le enkrat. Željo po igrači – predmetu pa izkoristimo tudi za razvijanje uporabe nosu. To storimo med igro tako, da psu mečemo predmet. Tu gre za določen način metanja. Ko predmet vržemo psa za nekaj časa zadržimo, da predmet pade na tla in da ga pes ne vidi več. Pes mora videti da je žogica padla v travo, sama žogica pa se ne sme videti iz trave. V takem primeru bo pes stekel v smeri vrženega predmeta, za dosego cilja, da dobi žogico dobil, pa bo moral pes uporabiti nos. Za razvijanje uporabe nosu, je primerno, da psu mečemo predmet v višjo travo tako, da se mora malo potruditi, da ga najde. Igre se naj vršijo, kje pač je to možno. Največkrat to izvajamo na sprehodih ali pa si za to vzamemo načrtni čas. Priprava terena in predmeta sta sestavni del in sta tesno povezana z končnim ciljem. Vsekakor pa moramo biti temu primerno oblečeni, kot za teren, kot za vremenske razmere primerno. Če psa zadržimo, da vidi smer kamor je padla žogica, nam to nič ne koristi, ko ga spustimo če se žogica vidi. V takem primeru pes ne bo koristil nosa. Če želimo, da bo pes uporabljal nos, mora žogica, ki smo jo vrgli pasti tako, da se ne vidi. Kadar je pes že tako izurjen, da nam v vsakem primeru najde žogico, takrat mu jo nosimo skrivat. To pa je že posebna vaja »preiskava na predmet« in priporočam, da si pod to temo pogledate, kako se izvaja ta vaja.
Omenim naj tudi, da med obdobjem menjave zob, pubertete, nekje med četrtim in osmim mesecem, moramo pri igri dati več poudarka na nošenju predmeta in iskanju predmeta, kot pa vlečenju in borbi. Nagon plena, ki ga izgrajujemo preko iger in borbe za predmet, je pomemben sestavni del učenja psa, zato mora biti maksimalno izražen. Previdnost pri menjavi zob pa je potrebna da pes pri tem ne dobi slabih izkušenj. Če se to zgodi bomo sigurno imeli težave pri izgradnji psa v posameznih vajah. Za obdobje pubertete, ki se za samce prične približno pri sedmih mesecih spolno zrelost pa doseže nekje pri letu dni. Samec pa to pokaže z dvigovanjem tace pri uriniranju. Pri samicah je to prva polna izražena gonitev. V osnovi moramo razlikovati spolno psihično zrelost. Polno spolno zrelost pa psi in samice dozorijo približno pri dveh letih.

PRAKTIČNO DELO - OPOMNIK
Igra je splet več posameznih elementov, ki se med sabo prepletajo. Kadar pripravljamo psa za
delo ga tudi seznanimo z opremo, mu pokažemo igrače. Upoštevati moramo ;
• Adaptacijo psa na okolje
• Priprava psa za igranje - POZORNOST - ( pantomima, glas, pokazati mu moramo predmet itd )
• Delo vodnika med igro, vlečenje – Z OBČUTKOM - vodnik deluje kot partner v lovu.
• Konec pes si mora sam izboriti plen ( mora ga iztrgati iz rok ) IZKUŠNJA


Pomembno :
Posamezni elementi igre se povezujejo v celoto - Daljša igra !
Pes se igre ne sme naveličati ! Ko je igra na višku – vrhuncu moramo prenehati !
Na začetku se izogibajmo vzeti psu predmeta iz gobca. Če predmeta ne izpusti, nadaljujemo
igro z drugim predmetom.
Predmet si mora izboriti sam - »spoznavni - učni proces SKINNER – stran 19«!!!.
Postopoma podaljšujemo čas trajanja igre. Trajanje igre je na začetku krajši. Dolžina igre je odvisna od : psihofizičnih lastnosti mladega psa - fizična moč psa in psihična zrelost, moči nagona plena, izkušnje psa - stopnje naučenosti, oziroma koliko izkušenj že ima
Cilji igre : Kontakt vodnik - pes, samozavest psa, dominantnost in vztrajnost psa, pozornost – koncentracija na vodnika, napetost, ugriz, mirno držanje predmeta - igrače.

IGRA VODNIK - PES

Tudi ta del igre mora obstajati in ima ravno toliko sestavnih elementov kot igra s predmetom.
Ravno tako kot se igra mati samica z mladički, se tudi vodnik mora spustiti (dvigniti ) na nivo samice in odigrati svojo vlogo. Za duševni razvoj je ravno tako pomemben dotik, kot ostali elementi, ki se pri igri odvijajo.

OPOMNIK pri delu na sami igri:

Priprava psa za igranje - POZORNOST - pantomima, glas, spustimo se na nivo psa.
Delo vodnika med igro, vlečenje – Z OBČUTKOM - vodnik deluje kot enakovreden
– enako-močan partner v igri. Pri tem pa se lahko lovita in valjata.
Pes se igre ne sme naveličati ! Ko je igra na višku – vrhuncu moramo prenehati !
Konec – umirimo psa. Igra je splet več elementov, ki se med sabo prepletajo.
Konec zaključimo s pomiritvijo psa in nagrado – priboljškom.

Če bomo razvijali svojega mladega psa v takih okoliščinah, bomo navezali psa na sebe, oziroma ustvarili bomo pozitiven kontakt. Da ima vodnik pozitiven kontakt s psom štejemo takrat, ko pes kljub zunanjim dražljajem kot so; drugi psi , mačke, kokoši, drugi ljudje in živali, brez vrvice samostojno brez vpliva te dražljaje opusti in se raje odloči, da gre za svojem vodnikom. Istočasno, pa bomo razvili in pridobili pri psu motiv - željo po predmetu, ki ga bomo uporabili pri šolanju.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč