Letenje in zdravje

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

 1. VPLIV LETENJA NA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE


Letalska fiziologija

Pri aeromedicinskih dejavnostih je razumevanje atmosfere in njenih osnovnih značilnosti ključnega pomena. Fizika tistega dela atmosfere, v katerem lahko obstaja življenje (biosfera), je postavila osnovo, na kateri temelji naše znanje višinske in letalske fiziologije.

Fiziološki učinki višine

Ko se dvigujemo skozi atmosfero, sestava zraka ostaja stalna, spreminjata pa se tlak in gostota (kar poenostavljeno pomeni manj kisikovih molekul za potrebe organizma). Pri 3050 metrih brez aklimatizacije pomanjkanje kisika lahko postane problematično. Temu pomanjkanju kisika pravimo hipobarična hipoksija. Obenem se plini, ujeti v telesnih votlinah, raztegnejo. Učinek povečane prostornine lahko povzroči stres na bioloških tkivih. Pri večini zdravih ljudi je učinek komaj zaznaven, težave pa se pojavijo pri bolnih ljudeh s poškodovanimi tkivi. Letalska dekompresijska bolezen je pod 7620 metri redka. Gre za tvorbo mehurčkov dušika, ki nastajajo in se nabirajo ter povzročajo težave v sklepih, pljučih, koži ter centralnem živčnem sistemu.


Hipobarična hipoksija

Hipoksija je pomankanje kisika v telesnih tkivih, ki povzroči okvaro fiziološke funkcije. Če bi merili zasičenost tkiv s kisikom, bi pri normalnem zdravem človeku ob morski gladini izmerili 98 %, pri 3050 metrih 90 % ter na 6100 metrov 65 % zasičenost. Znaki hipoksije se med posamezniki zelo razlikujejo. Dejavniki, ki vplivajo na hitrost in zaporedje pojava kliničnih znakov so: nadmorska višina, ki ji je prizadeti izpostavljen, hitrost vzpona in čas bivanja na tej nadmorski višini. Poleg teh dejavnikov so prisotni tudi individualni dejavniki: telesna pripravljenost, predhodna aklimatizacija, prehrana, čustva, utrujenost, nekatera zdravila in alkohol.

Fiziološke stopnje hipoksije:
- Do 3050 metrov: praviloma brez težav.
- Od 3050 do 4550 metrov: kompenzacijska stopnja. Pojavita se pospešeno dihanje in pospešeno bitje srca. Ti fiziološki mehanizmi pomagajo vzdrževati ravnovesje kljub pomankanju kisika, zato tej stopnji pravimo kompenzacijska stopnja. Pojavi se slabost, vrtoglavica, glavobol, oslabelost in tesnoba. Pride do težav pri odločanju, zmanjšanja učinkovitosti, motenj koordinacije in povečane razdražljivosti.
- Od 4550 do 6100 metrov: stopnja motenosti. Fiziološki mehanizmi telesa ne morejo več vzdrževati ravnovesja. V mirovanju tudi zdrave osebe čutijo višino, zato tej stopnji pravimo stopnja motenosti. Pojavi se hlastanje po zraku, glavobol, amnezija, zožano stanje zavesti in slabost. Izguba občutka za dotik, mravljinčenje po prstih rok in nog, oslabelost, motnje vida. Obnašanje je agresivno, občasno evforično, pride do prekomerne samozavesti, motenj motorične koordinacije. Kakršenkoli napor znake samo poslabša.
- Nad 6100 metrov: kritična stopnja. Klinični znaki se poslabšajo, lahko nastopi nenadna nezavest.


Ekspanzija plinov

V telesu je kar nekaj organov, ki vsebujejo zrak ali pline (srednje uho, obnosne votline, pljuča, črevo). Če so telesni organi, ki vsebujejo zrak, brez ovir povezani z zunanjim prostorom, raztezanje plina ne povzroča težav, sicer pa lahko pride do zvišanja tlaka, ki je ponavadi boleče.

- Barotitis media: srednje uho je z žrelom in zunanjostjo povezano prek Evstahijeve cevi. Od zunanjega sluhovoda ga loči bobnič. Evstahijeva cev deluje kot zaklopka in zrak prek nje lahko uhaja iz srednjega ušesa, ne more pa se vračati. Ob raztezanju zraka z višino to čutimo kot "odpiranje", ko zrak uhaja po Evstahijevi cevi. Ob spuščanju se zrak krči, kar ustvarja negativni tlak v srednjem ušesu. Pri tem bobnič potegne navznoter, tako se pojavi občutek zamašenih ušes. S posebnimi manevri (npr. aktivno požiranje sline, žvečenje, Frenzlov manever: ob zaprtih nosnicah skušamo pihniti skozi nos) želimo odpreti Evstahijevo cev ter povzročiti izravnavo tlakov.

Vsako bolezensko stanje, ki prizadene sluznico (vnetja zgornjih dihal, alergije, vnetja obnosnih votlin) povzroči zaporo, zato vzpostavitev ravnovesja ni mogoča. Klinični znaki: občutek polnosti v ušesih, izguba sluha, bolečine, vrtoglavica, slabost, lahko tudi predrtje bobniča oz. krvavitev iz sluhovodov.

- Barosinusitis: zrak normalno prehaja med obnosnimi votlinami, izenačevanja tlakov praviloma ne čutimo. V primeru bolezensko spremenjene sluznice se zrak lahko "ujame".
Klinični znaki: bolečina oz. glavobol v predelu čela, lic, solzenje, krvavitev iz nosnic.

- Barodontalgija: zrak ujet v zobnih zalivkah, zobnih abscesih je lahko vzrok hudemu zobobolu, ki ga najpogosteje občutimo med spuščanjem. Pomembna je preventiva, ustrezna zobna higiena. Pomagajo zdravila za lajšanje bolečin.

- Napihnjenost trebuha: želodec ter črevo normalno vsebuje liter plinov. Gazirane pijače, obilna kosila, predhodne črevesne težave (vnetja črevesja) lahko povečajo količino plinov v črevesju. Ko se plini raztezajo, pri dviganju povišan črevesni tlak lahko občutimo kot hitro in plitvo dihanje, lahko kot slabost in bruhanje. V najhujši obliki pride do pospešenega bitja srca, padca tlaka ter kratkotrajne izgube zavesti. Preventiva je pomembnejša od zdravljenja. Pred poletom se je treba izogibati gaziranim pijačam in hrani, ki napenja.

- Dihalni sistem: pljuča komunicirajo z okolico in izenačevanje tlakov naj ne bi bil problem. Pozorni moramo biti na poškodovance, pri katerih sumimo na pnevmotoraks. Če ni ustrezne izmenjave plinov med zunanjostjo ter plinom, ujetim v prsni votlini, se stanje lahko poslabša.


2. ZDRAVJE IN BIODINAMIKA LETENJA

Učinek pospeševanja

Potniki bodo v normalnih okoliščinah občutili le blage oz. srednje močne pospeške. Možna sta dva tipa pospeška:
- Linearni pospešek (pospeševanje ali zaviranje vzdolž ravne črte). Najbolj ga občuti bolnik na nosilih vzporedno s smerjo leta (pride do premika telesnih organov ter telesnih tekočin). To je pomembno pri poškodovancih s poškodbo glave, ki naj bi jih namestili tako, da je glava v smeri nosu plovila.
- Radialni pospešek (sprememba v smeri gibanja). Radialni pospešek pri sedečem potniku povzroči občutek "teže". Pri višjih pospeških (merimo jih v enotah G), npr. G2+, se zviša tlak v žilah pod nivojem srca in zmanjša se venski priliv v srce.


Vibracije

Letala so narejena tako, da je vibracij čim manj. Pri helikopterjih je vibracij več in so povezane z vibracijami glavnega in repnega rotorja. Vibracije povzročajo utrujenost, motnje vida, potovalno slabost, lahko bolečine v prsih, trebuhu. Vibracije vplivajo na telesno termoregulacijo preko vazokonstrikcije ter zmanjšane zmožnosti znojenja. Vibracije vplivajo na monitoring bolnika, povzročijo lahko tudi staknitev elektrod in drugih merilnih naprav.


Hrup

Glasen ali kako drugače neprijeten zvok razumemo kot hrup. Med posamezniki obstaja precejšnja razlika glede prenašanja hrupa. Podaljšana izpostavljenost hrupu povzroči motnje sluha, zmanjša učinkovitost, povzroča glavobol, utrujenost, slabost, vrtoglavico.Potrebna je ustrezna zaščita pred hrupom - ušesni čepki, slušalke.


Potovalna slabost

Letalska slabost je le ena od oblik slabosti in bruhanja, ki ga povzroča gibanje, in je pogosta. Potovalna slabost se pojavi, ko se vidni in vestibularni znaki gibanja razhajajo oz. ko signali iz polkrožnih kanalov in otolitov notranjega ušesa ne ustrezajo pričakovanemu vzorcu. Dojenčkom je redko slabo, incidenca z rastjo narašča in doseže vrh v poznem otroštvu. Ženske prizadene pogosteje kot moške. Dejavniki, ki vplivajo na pojav simptomov: strah pred letenjem, nehoteni manevri med letom (npr. turbulenca), toplo in zatohlo okolje, pretiran vonj po hrani. Težavam se je mogoče izogniti z ustrezno prehrano pred letom, uporabo zdravil proti slabosti (najbolj uporabljan je scopolamin, ki pa ima kot stranski učinek zaspanost), gledamo v horizont, če ne pomaga mižimo, poskrbimo za miren let in se skušamo zaposliti (igra, pogovor, ne beremo).

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč