Letenje s helikopterjem v gorah in vremenski vplivi

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Letenje s helikopterjem v gorah se zelo razlikuje od vsakega drugega letenja. Če izvzamemo subjektivni faktor oziroma predpostavljamo, da je pilot usposobljen za to vrsto letenja, ostaneta še dva faktorja:

• zmanjšana moč in učinkovitost motorjev,
• vremenski vplivi.

Z višino se zrak redči, zato v motorju zgori manjša količina mešanice zraka in goriva, kar neposredno povzroči tudi manjšo moč motorja. Prav tako tudi glavni in repni rotor ustvarita manj vzgona. Te negativne vplive lahko poveča še visoka temperatura zraka v gorah (zrak postane še redkejši). Izkušnje kažejo, da nosilnost helikopterja pade s tem za 10-12 % na 1000 m višine s predpostavko, da temperatura pade za 6 stopinj Celzija na 1000 m.

Vremenski vplivi pri letu helikopterja v gorah so :

• veter in turbulenca,
• oblaki,
• padavine,
• temperatura
• vidljivost.

Veter in turbulenca

V gorah so le redki dnevi, ko ne piha veter. Hitrost vetra se povečuje z višino. Zaradi razgibanosti terena pa se spreminja tudi smer vetra in enakomeren veter postane turbulenten. Pri močnejšem vetru v gorah zaradi naravnih preprek in prehodov veter na majhnih razdaljah hitro spreminja smer in jakost. Pojavlja se vrtinčenje ali turbulenca in veter v sunkih, kar letenje močno otežuje ali ga prepreči.

Helikoptersko resevanje vreme 1.jpg

V vetrovnem vremenu se za grebeni ustvarja turbulenca. V gorah zelo hitro pride do turbulence tudi zaradi hitro spreminjajočih se smeri vetra, ki se odbija od sten in grebenov.

Z jakostjo vetra se kot pristajanja veča.


Oblaki

Oblačnost delimo na tri višinske sloje in oblike navpičnega razvoja in to v nizko, srednjo in visoko oblačnost. 
Najneugodnejša je stratusna oblačnost. Razprostira se lahko od zemlje do velikih višin. To je lahko nepretrgan sloj, povezan z dežjem in omejeno vidljivostjo. Bolj ugodni za letenje so kumulusi, beli kopasti oblaki. V njihovi bližini je sicer prisotna nekoliko povečana turbulenca, so pa manjši in se jim je lahko izogniti. Pojavijo se sredi dopoldneva, navadno sedejo na vrhove gora in tam ostanejo ves dan. 
V vlažnem nestabilnem podnebju se iz njih razvijejo deževni oblaki Cumulonimbusi. V samem oblaku in njegovi bližini vladajo močni zračni tokovi, prisotne so padavine, velikokrat toča in strele. Na srečo se oblak navadno hitro razbije. 

Vrste oblakov
Nizki oblaki Stratocumulus Sc
od nekaj metrov nad površino zemlje Stratus St
do 2,5 km višine Nimbostratus (deževni oblak) Ns
Srednji oblaki Altocumulus Ac
od 2-7 km Altostratus As
Visoki oblaki Cirocumulus Cc
od 6-12 km Cirrostratus Cs
Cirrus Ci
Oblaki vertikalnega razvoja Cumulus Cu
od 500 m nad površino zemlje Cumulus Congestus CuCo
Cumulonimbus Cb


Padavine

Dež zelo vpliva na letenje v gorah. Navadno je povezan z nizko oblačnostjo, ki se drži gora in preprečuje letenje. Z dežjem in višino se zrak ohladi in lahko pride do temperatur, nižjih od 4 stopinje Celzija, ko se na krakih rotorja lahko začne nabirati nevaren led. Pri sneženju nizka oblačnost prav tako v večini primerov prepreči letenje, čeprav je samo letenje v sneženju možno, kadar temperatura ne predstavlja nevarnosti zaledenitve.
Letenje v toči ni mogoče, če pa nas preseneti, moramo takoj pristati in pregledati helikopter zaradi morebitnih poškodb.


Temperatura

Temperatura vpliva na tehnične sposobnosti helikopterja. Nizke temperature in vlažnost zraka povzročijo zaledenitve, visoke pa zmanjšanja moči.

S prihodom sonca se ob pobočju začne dvigati topel zrak.

V nočnem času se zračni tokovi spuščajo v dolino.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč