Metodologija dela in osnovne vaje vodljivosti psa

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

 METODOLOGIJA DELA IN OSNOVNE VAJE VODLJIVOSTI PSA NAČRTOVANO DELO VODNIKA
Analiza končne ciljne vaje, načrt za učni proces, urjenje psa v posameznih elementih in združevanje elementov v celoto.
Kadar želimo psa naučiti določeno vajo, telesno pozicijo ali katero koli določeno vedenje, si moramo pripraviti načrt dela. Najprej moramo dobro poznati končno obliko in vsebino vaje, poznati moramo osnovne pojme o psihični zgradbi psa, ter sestaviti načrt dela. Učni proces naj poteka preko nagonskih motivov. Zakaj preko nagonskih motivov ? Zato ker so psu naravne, pes je pri dosegu svojih nagonskih ciljev hitrejši, vztrajnejši, hitreje se uči in zato ker ima interes doseči cilj oziroma zadovoljiti nagon. Pri postavljanju nagonskih ciljev in pogojev za dosego ciljev, pa moramo upoštevati sposobnost dojemanja psa, starost psa, ki je povezane z psihofizične sposobnosti psa in pridobljene izkušnje, ki jih mladič oziroma mlad pes že ima.
Pri vajah poslušnosti poznamo enostavne vaje, kot so sedi, prostor, stoj in sestavljene vaje kot so na primer vaje v gibanju, vaja prinašanje predmeta, vaja naprej, preiskave in podobno. Zaradi učnega procesa bomo vzeli v drobnogled najprej lažje enostavne vaje nato pa bomo posamezne vaje združili v eno celoto – končni cilj vaje poslušnosti po programu ISP B, pravilnika za ocenjevanje dela delovnih pasem pri KZS. OPOZORILO - Ta izpit lahko opravlja pes šele pri starosti enega leta ! Opozorilo je namenjeno za to, da si bralec, uporabnik priročnika lažjo pridobi predstavo, časa izgradnje psa v posamezni vaji. Ne smemo pozabiti, da smo si kupili mladiča in da učni procesi potekajo z vsako pridobljeno in preživeto izkušnjo. Zato mora naše delo in program dela s psom temeljiti že od samega začetka – od nabave psa k končnemu cilju – uporabe psa v akciji.

POMEMBNO
Psa moramo posamezne elemente vaje NAUČITI tako, da bo razumel pomen vodnikovih SLUŠNIH signalov za posamezni element. Na primer kakšno pozicijo mora zavzeti za slušno povelje; sedi, prostor, stoj, poleg, čakaj itn..
Za lažje razumevanje kako napravimo načrt za delo s psom, bomo v našem primeru zastavili ciljno vajo »vaja sedi v gibanju«. Najprej poglejmo kako vaja izgleda kot celota, nato pa jo bomo razčlenili.
Če vzamemo vaje v gibanju, obravnava kinološki pravilnik o delu s psi takole; izvleček iz pravilnika

Vaja sedi v gibanju 15 točk
Dovoljena povelje : »Poleg«, "Sedi".
Iz osnovnega položaja gre vodnik z nenavezanim psom, ki prosto hodi ob levi nogi, naravnost naprej. Najmanj po 10-tih korakih, mora pes, na povelje "sedi", hitro sesti. Ne da bi vodnik prekinil hojo ali se oziral, gre naravnost naprej še 20 korakov, se takoj obrne proti psu in obstane. Na znak sodnika se vrne k psu in stopi na njegovo desno stran, v osnovni položaj.


Shema za izvedbo vaje :
20 korakov
 S Θ se ustavi obrne in čaka na znak sodnika
 nazaj do psa
(Start )


ELEMENTI VAJE SEDI V GIBANJU;

Start – pes mirno sedi ob vodnikovi nogi in čaka na
ključno povelje
Hoja ob vodniku – Na povelje »poleg«, mora pes sproščeno hoditi
ob levi nogi vodnika
Vaja sedi – pes mora na slušno povelje vodnika med
gibanjem sesti
Oddaljevanje od psa – pes mirno sedi, vodnik se oddalji 20 korakov se obrne
in obstane.
Pes mirno sedi - vodnik stoji in čaka na povelje sodnika v oddaljenosti
20 korakov obrnjeni proti psu
Pes mirno sedi - vodnik se vračamo k psu v osnovni položaj

Sedaj, ko smo v grobem razčlenili vajo »sedi v gibanju«, si poglejmo, kaj vse mora pes znati, da obvlada posamezni element grobe razčlenitve. Pojdimo lepo po vrsti. Začeli bomo pri začetku vaje, to je START. Vaja »sedi in čakanje na ključno povelje - start« lahko rečemo, da je to tipično lahka vaja. Vsak kinolog, ki se ukvarja s šolanjem psov, se bo strinjal z to tezo. Pa ni res tako. Če želimo, da bo vaja izvedena natančno, hitro in v končni obliki brez napak, da jo bo pes opravil razumno, z veseljem, je do tega rezultata dolga pot. Še podrobnejša analiza elementa START :
Analizirajmo sedaj osnovni položaj :
- Vaja sedi
- Pes koncentrirano gleda svojega vodnika, čaka na ključno povelje kdaj bo vodnik začel z izvajanjem vaje.

Torej, če želimo naučiti psa, da bomo lahko izvedli startno pozicijo, ga moramo najprej naučiti vajo sedi, da nas bo pozorno gledal, in čakal na ključno povelje, kdaj se bo vaja začela.
Vaja "SEDI"
Poglejmo si najprej kako je zastavljeno delo učenja vaje »sedi« po priročniku za inštruktorje OSNOVNEGA ŠOLANJA vodnikov in psov iz leta 1992, ki ga je izdala KZS. Pod temo vaja SEDI je sledeči tekst :
Izpisek iz priročnika za inštruktorje ;

Vaja "SEDI"

Začetniki naravnost koprnijo za tem, da bi čim prej obvladali kakšno izmed osnovnih vaj iz poslušnosti, saj je to najbolj očiten dokaz, da so v šoli uspešni. Zato je primerno, če se učitelj odloči in razdeli snov posamičnih srečanj tako, da ob vsakem snidenju pokaže kaj novega in zelo otipljivega. Nekaj, kar bodo ljudje lahko konkretno delali s svojim psom.

Za takšno ravnanje pa obstaja še nek drug, tehtnejši razlog. V vsa¬kem primeru se vodniki namreč z raketno hitrostjo lotijo osnovnih vaj iz poslušnosti, ne glede na to ali o tem sploh kaj vedo ali nič. Mnogi od njih kar sijejo od zadovoljstva, ko se njihov pes na šestnajsto povelje končno krevljasto in nezainteresirano sede, da o "mojstrskih" prijemih, ki jih pri tem prikazujejo, sploh ne govorimo. Temu se je treba izogniti. To pa lahko dosežemo le tako, da vodnike prisilimo k pravilnemu izvajanju vaj.

Pes stoji ob vodnikovi levi strani. Vodnik ga z desno roko prime za ovratnico ( le-ta je usnjena in podložena s filcem ) in obmiruje.
2. Levo roko položi na križec.
3. Poveljuje "SEDI" in hkrati potisne križec navzdol. Desno roko uporabi tako, da psa zadrži na mestu. Pri izrazito nemirnih psih sme vodnik ovratnico rahlo povleči navzgor.
4. Pes sedi. Vodnikov prijem nekoliko popusti, ovratnico sme izpustiti. Z levo roko gladi psa po križcu in ga umirjeno hvali. Z božanjem po križcu navzdol vzbuja pri psu povečan občutek teže, tako da le-ta lažje obsedi.


Na začetku je daljše vztrajanje v tem položaju neprimerno, saj so psi mladi in jih vsaka stvar kmalu začne dolgočasiti, to pa lahko predstavlja izrazito negativen vpliv pri nadaljnjem šolanju. Gre za to, da pes dojame, kaj vodnik ob povelju SEDI sploh pričakuje. In dodaja na koncu :

Pomembno je torej, da se vodnik ob izvajanju vaje SEDI ne sklanja nad psa, Telo mora imeti vzravnano, upogne se lahko v kolenih, ob koncu tretje faze pa sme tudi počepniti. …

Če na kratko komentiram tak način dela, lahko hitro ugotovimo, da pes sede pod težo pritiska z roko na križec. Pri tem pes dojame dano izkušnjo potom pritiska. K rešitvi ga ne vodi lastni cilj. Pes je pri tem učnem procesu pasiven, ni samoiniciativno aktiven. Ne sodeluje aktivno in ne razmišlja pri tem. Pri gornjem navedenem izvajanju vaje sedi, bo pes na podlagi fizične sile - roke aktivno dojemal situacijo, kako se izogniti pritisku roke in v kakšno pozicijo ga sili vodnik. Po drugi strani pa je v isti knjigi lepo opisan ključ učnega procesa, ki ga je opisal g.VREG France - SKINNER. Pri učnem procesu, ki ga je navedel Skinner je razumeti, da si je žival sama našla način, kako se mora vest, da pride do želenega motiva. Pri tem ni bilo vpliva nobene fizične sile in učni proces poteka po drugačni poti. Tudi mene so naučili istega učnega sistema dela. Vendar sem zaradi popolnega in lažjega nadzora psa ter situacije v takem primeru stal obrnjen pravokotno na psa, kot prikazuje ta skica. Če psa tiščimo na križcu navzdol, je še vedno bolj logičen tak način izvajanja. Tako imamo vsaj pregled nad situacijo in svojim delom. Vendar tudi tu prihaja do pasivnosti dela, in logičnega sklepa, da pes sede zaradi sile, ki jo izvaja vodnik po danem slušnem povelju.
Ne bi nadalje komentiral tak način dela. Naše delo bo zasnovano po drugačnem vzorcu šolanja. Po učnem procesu, motiv pogoj zadovoljitev. Pes si mora aktivno sam najti pot do motiva - cilja, mi ga pri tem v pravem trenutku potrdimo – nagradimo z dosego cilja.

Pri šolanju psa se moramo v principu držati načela, da mora vaja biti razčlenjene na posamezne elemente končne vaje. Kakor mozaik, ki nam daje končno sliko šele takrat, ko so vi elementi na mestu. Tako je vaja dokončana šele takrat, ko so vsi elementi naučeni. Takrat elemente sestavimo, jih povežemo v celoto in dobimo končno obliko vaje. Eden element vaje je kot ena stopnica pri vsponu proti vrhu na poti navzgor. Vsak element vaje, ki smo si ga zastavili za cilj, pa mora biti sestavljen tako, da vsebuje ( ZTK )Začetek, Trajanje in Konec.

Naše dela bo temeljilo na modelu :

MOTIVIRANJE psa, POGOJEVANJE z vajo in ZADOVOLJITEV – to je, potrditev z motivom.



Časovna tabela za lažje razumevanje :

________________________
čas trajanja vaje
Začetek Trajanje Konec


V principu učenja vaje sedi naj izgleda vaja takole :

Če želiš klobaso - jo dobiš če sedeš – ko pes naredi vajo sedi - v tem trenutku dobi zaželeno klobaso.
SEDI
Predhodno ga dobro motiviramo. Motiv naj bo nad psom tako, da ga pes ne doseže. Pes bo nekaj časa gledal navzgor, morda tudi malo skakal, se vspenjal, nato pa bo čez določen čas sedel zaradi drže vratu. Vrat bo tako zravnal, da bi lažje gledal v motiv. Preizkusite.









Mlad pes bo dokaj hitro sedel. V trenutku, ko pes sede, moramo dati nagrado oz. zadovoljitev. OPOZARJAM prav v trenutku, ko je izvršil vajo sedi. »SKINNER« Ko je pes dobil nagrado naj tudi v tistem trenutku zapusti pozicijo »sedi«. Vaja je končana ko dosežemo cilj. Čas sedenja bomo podaljševali šele, ko bo pes razumel, kaj je to vaja »SEDI«. Za motiviranje psa si lahko izberemo koščke klobase ali briket ali sir itd. To kar ima pes resnično rad. Za učenje vaje sedi, ne potrebujemo nobenega posebnega prostora, poligona, vadbišča, travnika ali podobno. To vajo lahko učimo - izvajamo vsepovsod. Izkoristimo vsak trenutek in vsako priložnost, kadar pes kaj želi od nas. Jaz osebno to vajo naučim doma v kuhinji. Po večkratnem ponavljanju te vaje, se bo pes naučil, da če sede pred nas bo dobil vidni želeni moti. V nadaljevanju se nam bo zgodilo, da bo to vedenje SEDI njegov način izsiljevanja za nekaj, kar si bo sam želel. Vendar moramo preveriti ali pes razume, kaj je to vaja sedi.
Kaj pomeni naučiti vajo sedi, da jo pes razume ? Kadar pogojujem psa za nek motiv ( igračo, briket, klobaso, hrano itd.) iz položaja, ko pes stoji in na povelje sedi, to tudi takoj stori, je to znak, da razume kakšen položaj je to. Pes mora sesti samo na slušno povelje !!!! V primeru na skici vodnik drži roko za položaj sedi. Pes se v tem primeru odzove na položaj telesa – pantomime. Preverite svoje gibe, če pes res še potrebuje pomoč kretnje z roko - pantomime, da izvede vajo. To mora storiti brez sugestij telesa ali, da mu pri tem pomagamo z pantomimo in dajanjem motiva nad glavo. Torej naš položaj telesa mora biti v normalni poziciji, pes mora stati : V kolikor mu moramo še pomagati z roko navzgor, kakor kaže slika, nas pes še razbere iz našega vedenja - to je iz pantomime. V takih primerih se pes upira na naše telesno vedenje. To še ne pomeni, da nas razume na slušno povelje. Pantomima mora biti popolnoma izključena tako, da se mi kot vodnik prepričamo, da res izvrši vajo »sedi« izključno na naše slušno povelje.
Da se zavarujemo in da ne uporabljamo telesne signale - rok, si jih vtaknimo v žepe. Šele takrat, ko se prepričamo, da pes večkrat zapored naredi ukazano vajo, samo na slušno povelje, slušni signal, lahko gremo stopničko naprej in nadaljujemo izgrajevanje vaje »sedi«. Sedaj se šele delo prične. Še vedno pa velja, da za vsako opravljeno vajo mora pes dobiti nagrado, v trenutku ko jo izvede. Še vedno pa obstaja trenutek tišine in napetosti po zadanem povelju. Nagrado pričakuje in jo moramo potrditi – SKINNER !
Učenje vaje sedi preko igre. Pes naj bo sproščen in pripravljen za igro. Predhodno vodnik izzove psa k igri, mu pokaže predmet s katerim naj bi se vlekla in borila. Med samim izzivom naj nenadoma obstane, se hitro umiri. Vidno zadrži predmet v svoji višini pred seboj in poveljuje slušni signal za vajo sedi. Enako kot pri motivu s hrano. Isto časno mora biti tudi drža telesa - pantomima kot dodatni signal za dano vajo. Ko pes sede in izvede vajo, vodnik počaka sekundo dve, da se pes umiri in je popolnoma skoncentriran na predmet. V tej sedeči poziciji in popolni tišini ter koncentraciji psa na predmet, eksplozivno preidemo v igro tako, da psu omogoči čim prejšnji ugriz v predmet - igračo. Tako potrditev iz igre lahko izvedemo tudi na način z metom igrače. Psa motiviramo in mu nakažemo, da bomo vrgli predmet. Za trenutek obstanemo in se popolnoma umirimo. Če je pes dobro motiviran, nas bo umirjeno in z določeno koncentracijo gledal. Včasih nas gleda direktno v oči in telo, včasih pa gleda direktno v predmet. Vidno zadržimo predmet v višini, in poveljujemo slušni signal »sedi«. Isto časno mora biti tudi drža telesa in pantomima kot dodatni signal za to vajo. Ko pes sede vržemo predmet. To ponavljamo večkrat, dokler ima pes še veliko volje do igre. Ne smemo pa ga preveč obremenjevati z samim pogojevanjem. Sledi preverjanje ali pes tudi pri tej motivaciji sede samo na slušni signal - povelje. Če smo dosegli isti učinek začnemo naslednjo stopničko. Sedaj začnemo vajo sedi postopoma časovno podaljševati. Pri tem pa izkoristimo sestavni element nagona plena - »trenutek odločitve za neposredni lov ali naskok«. Ta nagonski vedenjski vzorec vgradimo v samo igro in ga tudi razvijamo. Vedenjski vzorec napetosti pred naskokom na plen je psu naraven. Pri procesu učenja pa zelo pomemben in odločujoč za učni proces psa. To napetost ustvari vodnik sam s svojim vedenjem. V tem mirujočem času, ko pes pozorno gleda vodnika in čaka na znak ali reakcijo vodnika, vodnik psu poveljuje – pošlje signal za določen vedenjski vzorec oziroma, element vaje. Po izvedeni vaji, vodnik čaka še sekundo ali dve in iz popolne koncentracije ( šele ko je pes tako miren in koncentriran v motiv, da tudi dihanje upočasni ), eksplozivno ponudi psu motiv. To mora biti storjeno napol v igri, napol pa resnega dela. Resno delo mislim samo na izvedbo vaje, ostalo pa temelji na igri. V primerih popolne koncentracije ne prihaja do popačene informacije signalov – povelj. Pes jih sprejme kot čiste in popolne. Pomembno je tudi, da si za isti slušni signal sledi ista drža telesa – položaj telesa. To stopnjujemo toliko časa, da dosežemo trenutek napetosti tudi do pet ali več sekund. Pozornost psa na vodnika, učimo že zelo zgodaj, preko igre. Zato psu ni tuja. Koncentracijo mora vodnik utrdi tako daleč, da pes kadar je izzvan k igri, izločil vso okolico. Psa v takih momentih ne moti ničesar, tudi drugi psi ne, če so v bližini. Pri dobri koncentraciji mu zastane celo dih. Najlažje to dosežemo, kadar mu mečemo predmet. Če smo igro dobro izoblikovali, nam ta pozornost ne sme delati problema.
Do sedaj opravljeno delo je bil cilj samo to, da nas pes razume kakšna pozicija mora zavzeti na slušno povelje »sedi«. Nadgradnja tega elementa pa je, da postopoma podaljšujemo čas trajanja vaje. Vaja v takem primeru traja pod popolno koncentracijo gledanja vodnika, ne glede kje se ta vaja izvaja.
V tej fazi učenja za to vajo, nam vrvica ne koristi nič. Pozneje, ko bomo prešli na zahtevnejšo izvedbo vaj, pa bo moral pes izvajati vajo tudi na vrvici. Sedaj, ko imamo psa naučenega, da nam na slušno povelje sede, ( pes mora razumeti pomen slušnega signala ) in da nas že kakšne dve do tri sekunde nepremično – koncentrirano gleda, začnemo izgrajevati premikanje vodnika. To je ODDALJEVANJE od psa, pes pa izvaja vajo sedi. Psa je treba pripraviti do tega, da izvaja vajo na vrvici, občasno pa lahko tudi brez. Dokler ni vaja naučena ne priporočam delo brez vrvice. Oddaljevanje od psa, bolje rečeno gibanje vodnika okoli psa, ko le ta izvaja vajo sedi, učimo po treh fazah.


1.faza :
Motiv v tej prvi stopnji miruje tik nad psom. Ko pes izvede vajo stopimo korak nazaj in se takoj vrnemo v prvotno pozicijo. Pes bo v tem primeru koncentriran na motiv, ne pa na naš korak nazaj in naprej. Sledi zaključek elementa. Če je pes na vrvici in vržemo predmet, vrvice ne odpenjamo. S tem bi psa blokirali od motiva . Pes naj z vrvico vred steče po želeni predmet. Pozicijo telesa za met predmeta ali za zaključek neke vaje pes že pozna iz igre. Zaključke izvajamo iz vedno enake pozicije telesa, pred psom, iz stanja napetosti. Pri tem pa psa z motivom držimo v pozornosti. Tako bo pes lažje dojel in sprejel naše gibanje, brez večjih težav, da se ne pomakne, ne krene za vodnikom. Ta element moramo postopoma utrditi. Med izvajanjem vaje ne smemo delati hitrih gibov. Če smo predhodno naučili psa, da se element zaključi iz popolno mirujoče določene pozicije telesa z nenadnim hitrim in eksplozivnim koncem v igro ali dajanjem motiva, ali metom, se bo naučenega držal in bo čakal na ta zaključek. Tako nas bo vedno čakal, da zaključimo z eksplozivnim prehodom v igro ali nagrado in bo sprejel počasno v končni fazi normalno gibanje vodnikovega telesa kot sestavni del vaje - elementa.

2.faza :
Vodnik v tej drugi fazi - stopnji miruje. Motiv - predmet, ki je tik nad psom pa ga vodnik počasi premika nad psom levo in desno, gor in dol. V začetku so ti gibi zalo kratki in počasni. Ko preneha z premikanjem motiva se postavi v pozicijo za zaključek. Ta faza se mora postopoma utrditi. To element vaje sedi oddaljevanje učimo tako, da damo psa po ustaljeni metodi preko motiva v pozicijo sedi.


Vsak tak element vaje mora vsebovati osnovni model ZTK. Vedno pri tem uporabljamo motiv, da dosežemo natančno delo psa in pozornost.

3.faza :
V tej stopnji izvajamo element enako kot prejšnja dva z to razliko, da se gibljeta vodnik in motiv – predmet. Šele sedaj, ko smo psa utrdili, da obstane v vaji »sedi« - na mestu, da ga lahko obkrožimo in čaka na zaključek vaje, začnemo prihajati k njemu v osnovni položaj tako, kot je pozicija za start. Iz te pozicije pa zaključujemo element v igro tako da ima vodnik predmet pred sabo in da ga pes vidi. Pri tem moramo biti pozorni na zaključke, da se zaključujejo v elementu popolne pozornosti in napetosti. Dogodilo se bo, da bi pes zapustil pozicijo sedi in se obračal za nami. V takem primeru smo prekoračili limit vzdržljivosti – prehitro stopnjujemo. Vsak košček elementa – vsak gib mora biti utrjen. Ko lahko psa obkrožimo in pes obstane na mestu v samem elementu vaje, lahko pričnemo z stopnjevanjem čakanja. Čakanje psa v popolni pozornosti na vodnika da bo pričel z igro stopnjujemo postopoma. V prejšnjih elementih smo zaključevali po parih sekundah, sedaj poskušamo te sekunde podaljševati. Vendar ne smemo prekoračiti vzdržljivost psa. Podaljševanje naj bo postopno in ob enem testno. Z vsako vajo v osnovi testiramo prag vzdržljivosti. Paziti moramo, če pes postaja nemiren, da ne zaključimo elementa vaje v tej nemirnosti. Lahko se zgodi, da nas bo pes dojel, če je nemiren, da je to vedenje pravilno in da ta nemirnost sproži zaključek vaje. Zaključujemo v poziciji, ko pes mirno v napetosti čaka na zaključek in je pri tem pozoren. Zaključiti moramo v tej mirnosti in ne v nestrpnosti. Kadar imamo psa na vrvici, si lahko pomagamo z njo, da ga postavimo v položaj sedi. Vendar vrvico uporabimo samo za korekturo in vpliva na psa samo v trenutku ko se hoče vstati. Tako uporabo vrvice bom opisal pod temo uporaba negativnega spodbujevalca – prisile. Takoj za tem ko pes ponovno zasede pravilno pozicijo mora vrvica prenehati z vplivom. Takrat tudi delovanje vrvice preneha in mora biti ponovno ohlapna. Če je prišlo do napačnega izvajanja vaje s strani psa, vaja pri psu ni dovolj utrjena, ali pa je vodnik v učnem procesu pogrešil. Sledi ponovno analiza kaj je narobe in odpravljanja napake. Vaja je utrjena šele takrat, ko jo pes večkrat zapored na slušno povelje izvede vajo sedi hitro in brez napak. Pes mora vajo opraviti brez čutnega vpliva vodnika. Ta element vaje izvajamo in utrjujemo tako na vrvici, kot brez nje. V primeru, da izvajamo vajo na vrvici, mora le ta biti ves čas ohlapna – prosto viseča in ne sme vplivati na psa. Psa v tem elementu utrdimo tako, da ga lahko obkrožimo ne glede če so prisotni zunanji dražljaji in bo še vedno čakal na zaključek, da preidemo v igro.

Naše končno ciljna vaja je narejena. Če smo učili po tem principu smo lahko opazili oziroma se kaže pomen sistema zakaj mora imeti vsak element - vaja začetek trajanje in konec ( ZTK ). Tako kot je pomemben začetek, da predhodno pred vajo dobro motiviramo psa, ga pogojujemo z želeno vajo, je pomemben konec, da pes točno razume in ve, kdaj se bo vaja končala. Za psa morajo biti povelja in signali s strani vodnika jasni, da ne prihaja do nepotrebnega konflikta. Največkrat kadar ocenjujem delo na tekmah ali na izpitih šolanih psov psi naredijo napake zaradi tega ker ne vedo kdaj se vaja zaključi. Vodniki niso predhodno naučili pse tega spoznanja. Površen odnos vodnika do samega šolanja in procesa dojemanja psa povzroči, da pes ne razume vodnika. Pes se je pripravljen učiti vendar pozabljamo, da se uči tudi takrat, ko mi nismo na poligonu - vadišču. Primer; Vaja sedi, ki smo jo naučili po zgoraj navedenem postopku, jo uporabljamo tudi doma, na sprehodu skratka kadar se nam zdi da jo mora pes narediti. Doma kadar psu ponudimo kak priboljšek, mu ga damo pozabimo ali pa zavestno ne zaključimo še z slušnim in vidnim signalom. V takih primerih se pes sam odloči da se bo vstal in zaključi začeto vajo samostojno po svoji odločitvi. To spoznanje psa, da je to možno in vodnik ne reagira na tako vedenje – odločitev psa, se bo to početje ponovilo tudi na poligonu – vadišču, oziroma na kraju kjer vadimo. To povzroči pri vodniku reakcijo prisile in uporaba vrvice. Poruši se razumevanje in kontakt med psom in vodnikom. Vsak tak konflikt pa je posledica, da pes nerad prihaja na kraj kjer se uči, oziroma povzroči umik – bežanje od vodnika in tega kraja. Kakor je učilnica kraj kjer učenci točno vedo da se bo v učilnici učilo, naučeni so določenega reda in rituale v tej učilnici tako približno podobno je za psa ko pride na kraj poligon – vadišče. Stalno isto okolje kjer učimo vpliva na psa, sčasoma dobiva povsem drugačen pomen. Za psa je to kraj, kjer se potom iger uči. Mora ga poznati. Ne sme mu biti neprijeten, povezan z slabimi izkušnjami. Če pes dela pod stresom, je njegovo dojemanje in proces učenja povsem drugačen. Ni aktivnega sodelovanja s strani psa. Razmislite tudi v tej smeri. Naš cilj je kadar rešujemo s pomočjo psa, da bo pes nalogo opravil v poni meri mogočega in da bo pri teh naporih vzdržljiv in uspešen.

Sedaj že lahko rečemo, da smo skozi določeno število vaj in določeno časovno obdobje, naučili psa samo osnovnega pojmovanja vaje sedi ob vodniku. Poudariti moram, da je ta element narejen tako, da še vedno vodnik mora psa predhodno pripraviti - motivirati, šele pod tem pogojem, se izvede ta element vaje. Sam start za izvajanje vaje hoje ob nogi, pa še nima dokončne oblike. Upoštevati moramo da se pes ne sme nasititi ne igre ne vaje in moramo upoštevati akumulacijo volje do dela.

Da nebi nadaljeval kajti bilo bi predolgo in preveč za pisanje. Če smo bili pozorni skozi to temo lahko ugotovimo, da moramo biti izredno dobro pripravljeni, če hočemo šolati psa, kaj šele ko imamo pred sabo novega vodnika oziroma tečajnika. Pri vsem tem ne smemo pozabiti da učimo vodnika ter upoštevati dejstvo učnega procesa in pridobljene izkušnje psa. Če bi bilo šolanje psa res tako preprosto kot nekateri trdijo – vsaj nekateri preko medije, bi bilo nas strokovnjakov izredno veliko.


ŠOLANJE PSA PO POSAMEZNIH VAJAH
Kot vodnik moramo temeljito poznati vse vaje, ki jih zajema izpitni program. Če pogledamo vsebino izpitov ISP A, ISP B in ISP C, po kinoloških kriterijih bomo ugotovili, da imata ISP B in ISP C enako poslušnost. ISP A pa kot začetni izpit, nima vaje prinašanja predmeta in vaje naprej. Zato bomo vzeli v drobnogled vaje poslušnosti ISP B, ki zajema vse osnovne elemente katere potrebujemo pri reševalnemu psu GRS.
Program KZS izpita nižje stopnje - ISP B :
Vaje poslušnosti
1. Vodenje na povodcu 20 točk
2. Prosta vodljivost 20 točk
3. Sedi v gibanju 15 točk
4. Prostor v gibanju in odpoklic 15 točk
5. Prinašanje vodnikovega predmeta 10 točk
6. Vaja "naprej" s prostorom 10 točk
7. Odložitev z motenjem 10 točk

Skupaj 100 točk
Vsaka posamezna vaja se začne in konča v osnovnem položaju ( pes sedi ob vodniku ). Sodnik da znak za začetek vsake vaje. Vse ostale vaje, kot na primer obrate, ustavljanje, spreminjanje načina gibanja, mora vodnik izvajati samostojno, brez sodnikovih navodil. Lahko ga vodi tudi vodja na stadionu. Vodnik in sodnik se o načinu izvajanja lahko dogovorita. Prehod iz teka v počasni korak mora biti normalen brez vmesnih ali dodatnih vplivov. Ustavljanje je treba izvajati v skladu s shemo. Pri odpoklicu psa v položaj poleg iz sedenja pred vodnikom, lahko pes izvede vajo direktno ali pa gre okoli vodnika.

1. Vodenje na povodcu 20 točk
Povelje : "Poleg"
Iz osnovnega položaja mora pes, pripet s povodcem na ovratnico, na povelje "poleg", živahno in pozorno slediti svojemu vodniku. Povodec ne sme biti pripet na zadrgo. Med izvajanjem vaje mora biti povodec ohlapen. Vodnik se mora gibati sproščeno in v naravni drži. Gibanje in položaj rok morata biti naravna. Na začetku vaje mora iti vodnik s svojim psom 40 do 50 korakov naravnost naprej, ne da bi se pri tem ustavljal ali obračal. Nato izvede obrat levo-okrog in po 10-tih do 15-tih korakih spremeni gibanje v tek in počasni korak, najmanj po 10 korakov. Z normalnim korakom je treba narediti najmanj en obrat v levo, v desno in levo-okrog. Pes mora ves čas ostati s plečko ob levem kolenu vodnika in ne sme zaostajati, siliti naprej ali bočno, stran od vodnika. Povelje "poleg" lahko uporabi ob vsaki menjavi smeri - obratu, menjavi hitrosti in na začetku vaje. Ko se ustavi, mora pes hitro, brez kakršnegakoli vplivanja vodnika, sesti. Vodnik pri tem ne sme spreminjati svojega osnovnega položaja in še posebej ne sme stopiti k psu, če bi le-ta sedel stran od vodnika. Povodec lahko drži v levi ali desni roki. Pomembno je, da je med delom ohlapen. Zaostajanje, siljenje naprej, umikanje psa vstran, kot tudi obotavljajoče-se zaostajanje vodnika pri obratih, šteje kot napaka. Skupine ljudi pri tej vaji ni.

2. Prosta vodljivost 20 točk
Povelje : "Poleg".
Na sodnikovo povelje je treba psu odpeti povodec. Vodnik si ga obesi prek rame ali pa ga spravi v žep. S psom, ki hodi prosto ob nogi se odpravi na izhodiščni položaj. Potem izvede vajo tako, kot je določeno v prvi točki, le da pes hodi nenavezan, prosto ob nogi.

3. Sedi 15 točk
Povelje : "Sedi".
Iz osnovnega položaja gre vodnik z nenavezanim psom, ki prosto hodi ob levi nogi, naravnost naprej. Najmanj po 10-tih korakih, mora pes, na povelje "sedi", hitro sesti. Ne da bi vodnik prekinil hojo ali se oziral, gre še 20 korakov naravnost naprej, se takoj obrne proti psu in obstane. Na sodnikov znak se vrne k psu in stopi na njegovo desno stran, v osnovni položaj. Če pes leže ali stoji namesto da bi sedel, znaša odbitek 7 točk.

4. Prostor v gibanju in odpoklic 15 točk
Povelja : "Prostor","sem","poleg."
Vodnik gre s svojim psom, ob povelju "poleg", iz osnovnega položaja naravnost naprej. Po najmajn 10-tih korakih mora pes, na vodnikovo povelje "prostor" takoj leči. Ne da bi še kaj vplival na psa, gre vodnik, brez oziranja, še 20 korakov naravnost naprej, se takoj obrne proti psu in obstane. Na sodnikov znak pokliče psa k sebi. Pes mora hitro in živahno priteči in sesti tik predenj. Na povelje "poleg" mora pes sesti poleg svojega vodnika v osnovni položaj. Če stoji ali sedi, vendar na odpoklic brezhibno pride, znaša odbitek do 7 točk.

5. Prinašanje vodnikovega predmeta 10 točk
Povelja : "Prinesi","spusti","poleg."
Pes, ki prosto sedi ob vodniku, mora na enkratno povelje "prinesi", hitro steči k predmetu , ki ga je vodnik vrgel približno 10 korakov predse, ga takoj pobrati in hitro prinesti vodniku. Sesti mora tik predenj in predmet tako dolgo držati v gobcu, dokler mu vodnik, po kratkem premoru, ne ukaže "spusti" in mu predmet vzame. Na povelje "poleg" mora pes hitro sesti poleg vodnika. Namesto vodnikovega predmeta je dovoljeno uporabljati tudi leseno prinosilo. Vodnik mora ostati v osnovnem položaju tako dolgo, dokler psu ne odvzame predmeta in dokler le-ta ne sede v osnovni položaj poleg njega.

Ocenjevanje
Če pes predmet spusti, se z njim igra ali ga grize, je treba odbiti do 4 točke. Če se vodnik premika, znaša odbitek do 3 točke. Če pes predmeta ne prinese, ne dobi nobene točke.

6. Vaja "naprej" s prostorom 10 točk
Povelja : "Naprej","prostor","sedi."
Na sodnikov znak gre vodnik z nenavezanim psom nekaj korakov naprej, v določeno smer. Hkrati z dvigom roke da vodnik psu povelje "naprej" in obstane. Pes se mora hitro oddaljiti, najmanj 20 korakov v nakazano smer. Na vodnikovo povelje "prostor", mora pes takoj leči. Vodnik lahko drži roko dvignjeno v nakazani smeri toliko časa, dokler pes ne leže. Na sodnikov znak gre k psu, se postavi ob njegovo desno stran in poveljuje "sedi".


Navodilo za izvajanje
Večkratno dviganje rok ni dovoljeno. Pes se mora oddaljiti naravnost naprej. Majhen odklon ni napaka. Pri močnem odklonu vstran, če se pes premalo oddalji, se pri tem obotavlja, se predčasno leže ali vstane , ko gre vodnik ponj, je potrebno odbiti ustrezno število točk.

7. Odložitev z motenjem 10 točk
Povelja : "Prostor","sedi."
Pred začetkom izvajanja vaj poslušnosti drugega psa, vodnik svojega psa odloži na označeno mesto, približno 20 korakov daleč. Pri psu ne sme pustiti povodca ali kakšnega drugega predmeta. Nato se oddalji za približno 20 korakov tako, da ga pes vidi pri čemer pa ni nujno, da je s hrbtom obrnjen proti psu. Pes mora brez kakršnegakoli vodnikovega vliva ostati na svojem mestu tako dolgo, dokler drugi pes ne opravi vaj od 1 do 4. Po končani četrti vaji, gre vodnik na sodnikov znak po psa.

Navodilo za izvajanje in ocenjevanje
Vodnik mora mirno ostati na mestu, ki ga je določil sodnik tako dolgo, dokler le-ta ne zahteva, da gre po psa. Nemirno vedenje, uporaba kakršnihkoli skritih pomoči psu, kot tudi predčasno vstajanje psa, ko gre vodnik ponj, šteje za napako. Če pes stoji ali sedi, vendar ostane na svojem mestu, je ocena le delna. Če se pred opravljeno tretjo vajo oddalji za več kot 3 metre od svojega prostora, ne dobi nobene točke. Če zapusti prostor po tretji vaji, je ocena delna. Če gre naproti vodniku, ko gre le-ta ponj, znaša odbitek do 3 točke. Pri izvajanju vaj mora biti sodnik pozoren na znanje in izurjenost psa. Vodnikovo obnašanje mora biti umirjeno. Uporaba sile ( cukanje psa, uporaba rok med izvajanjem vaj ) šteje za napako. Med delom morata imeti pes in vodnik pristen kontakt. Vaje morajo biti izvedene pravilno, hitro in natančno. Vodnik si med izvajanjem ne sme dodatno pomagati z žogico, hrano z dodatnimi povelji kot so ; trepljanje z roko po stegnu, pri odklonu prilagajanje telesa k psu, zastajanje na obratih, trepljanje po kolenih in pripogibanje med odpoklicem itd..Kakršnokoli odstopanje je kaznovano z ustreznim odbitkom točk.















Shema za izvedbo vaj poslušnosti po ISP B programu :
1. Vodljivost na vrvici in 2. Vodljivost brez vrvice .








 = = = = = = = = = = - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
S (start)
Nazaj na startno pozicijo

Legenda :

- Normalni korak
- - - - - - - - Tek
= = = = = - Počasen korak
S - Osnovni položaj ( start )
 - Levo
 - Desno
 - Obrat
S - Ustavljanje ( pes Sedi )


3. Sedi v gibanju :

10 korakov 20 korakov vodnik se ustavi počaka na znak sodnika in
 S  nazaj k psu
 ( vaja sedi )
(Start )


4. Prostor v gibanju in odpoklic :
vodnik se ustavi
10 korakov normalno (vaja prostor ) Odpoklic  pes sede pred
 P  vodnikom
 20 korakov nato v poleg
(Start )

5. Prosto prinašanje vodnikovega predmeta

6. Vaja "naprej" in prostor :

do 10 korakov ( vaja naprej ) Pes v teku nadaljuje - 25 - 30 - 40 korakov ( prostor )
  
 Ko pride vodnik do psa poveljuje"sedi".
(Start )
5. Odložitev na prostor in motenje



OCENJEVALNI LIST
ISP - B
KD / Klub Št.KD / Kluba Katalogna št.
Vodja prireditve : Datum :
Vodnik : Član da / ne Št.KD
Ime psa :

Sodnik : Pasma :
Poležen : Spol :
Št.rodovnika
Vaje poslušnosti Točk Opombe Odbitek Število točk
Vodenje na povodcu 20
Vodenje brez povodca 20
Sedi v gibanju 15
Prostor v gibanju
in opdpoklic 15
Prinašanje predmeta 10
Vaja naprej 10
Odlaganje z motenjem 10
SKUPAJ 100
Ni opravil Opravil %

Podpis sodnika : Žig KD / Kluba




Če dobro analiziramo imamo v bistvu sedem vaj. Nekatere so enostavne in nesestavljene nekatere vaje pa so sestavljene iz več posameznih elementov.

K enostavnimi vajami spadajo naslednje vaje :
Sedi, prostor, vodenje na povodcu, prosta vodljivost in odložitev z motenjem.

Sestavljene vaje pa so ;
Sedi v gibanju, prostor v gibanju in odpoklic, prinašanje vodnikovega predmeta in vaja "naprej" s prostorom.

Pri sestavljenih vajah dobimo nekatere skupne elemente – vaja hoja ob nogi je prisotna skoraj pri vseh elementih, potem sledijo vaje sedi, prostor in podobno. Zaradi tega bomo tudi samo šolanje psa, razdelili na posamezne elemente vaj. Ko bodo elementi naučeni do mere, ko pes razume in element obvlada bomo sestavljali posamezne elemente v končno obliko vaj, po izpitnem programu.

Iz izpitnega programa pa je razvidno, da sodniki ocenjujejo tudi neposreden kontakt med vodnikom in psom »sproščenost psa«. Pes mora biti pri izvajanju sproščen, hiter, voljan delati oziroma izvajati vajo, pred vsem pa jo mora opraviti pravilno. Da bi dosegli tak način izvajanja bomo zastavili program tečaja, po posameznih stopnjah naučenosti, ne pa po urah kaj bomo učili. Ko vodnik in pes obvladata določeno stopnjo, jo smemo nadgraditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da šolanje poteka preko vodnika. Vodnika najprej podučimo da nas pes dojema pri izvajanju vaj s posameznimi čutili :
- vidom ( gibi rok, nog, telesa, mimiko obraza in način izvajanja vaje )
- vonjem ( iz neposredne bližine vonja vodnika in spremlja naše čustveno stanje – andrenalin )
- sluhom ( vsako naše izražanje nas spremlja tudi glas način izgovorjave, jakost, barva itd..)
Z vsemi čutili nas bo pes spremljal kot celoto. Zato je izredno pomembno kako se pripravimo za izvajanje vaj – trening.

Čeprav pri šolanju uporabljamo nagonske motive kot so :
- nagon plena - igra s predmetom,
- nagon prehranjevanja - priboljški,
- nagon krdela - telesni kontakt pohvala z božanjem, igra brez predmeta.
- nagon uveljavljanja - v smislu samopotrjevanja,
moramo vedeti, da gre včasih za celo kombinacijo in povezavo teh nagonskih motivov in so med sabo prepleteni, kot celota.

Začeli bomo z učenjem vaje hoja ob nogi. Pri tej vaji uporabljamo akustični signal oziroma povelje »poleg«. Začetna pozicija ( »sedi ob vodnikovi levi nogi ter pozorno čaka na začetek vaje« ) za opravljanje vaj poslušnosti je že opisana, zato se ob njej ne bom zadrževal

Najprej si poglejmo kaj pravi pravilnik pod pojmom prosta vodljivost. Preberimo si še enkrat izpis proste vodljivosti iz pravilnika : Izpis;

Iz osnovnega položaja mora pes, pripet s povodcem na ovratnico, na povelje "poleg", živahno in pozorno slediti svojemu vodniku. Povodec ne sme biti pripet na zadrgo. Med izvajanjem vaje mora biti povodec ohlapen. Vodnik se mora gibati sproščeno in v naravni drži. Gibanje in položaj rok morata biti naravna. Na začetku vaje mora iti vodnik s svojim psom 40 do 50 korakov naravnost naprej, ne da bi se pri tem ustavljal ali obračal. Nato izvede obrat levo-okrog in po 10-tih do 15-tih korakih spremeni gibanje v tek in počasni korak, najmanj po 10 korakov. Z normalnim korakom je treba narediti najmanj en obrat v levo, v desno in levo-okrog. Pes mora ves čas ostati s plečko ob levem kolenu vodnika in ne sme zaostajati, siliti naprej ali bočno, stran od vodnika. Povelje "poleg" lahko uporabi ob vsaki menjavi smeri - obratu, menjavi hitrosti in na začetku vaje. Ko se ustavi, mora pes hitro, brez kakršnegakoli vplivanja vodnika, sesti. Vodnik pri tem ne sme spreminjati svojega osnovnega položaja in še posebej ne sme stopiti k psu, če bi le-ta sedel stran od vodnika. Povodec lahko drži v levi ali desni roki. Pomembno je, da je med delom ohlapen. Zaostajanje, siljenje naprej, umikanje psa vstran, kot tudi obotavljajoče-se zaostajanje vodnika pri obratih, šteje kot napaka. Skupine ljudi pri tej vaji ni.








 = = = = = = = = = = - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
S (start)
Nazaj na startno pozicijo

To vajo moramo razdeliti na posamezne dele :

ZAČETEK VAJE

Osnovni položaj – pes sedi ob vodnikovi levi nogi
Hoja psa ob vodniku v normalnem koraku
Hoja psa ob vodniku v teku
Hoja psa ob vodniku v počasnem koraku
Ustavljanje vodnika - pes mora sesti
Obrat levo pol krog
Dvakrat obrat desno
Obrat levo pol krog
Dvakrat obrat levo
Ustavljanje vodnika - pes mora sesti

KONEC VAJE

To so posamezni deli - izvlečki vaje vodljivosti na vrvici. Sedaj, ko imamo osnovno razčlenitev vaje proste vodljivosti, si zastavimo cilj učenja psa prvega dela. To je normalna hoja ob nogi vodnika v ravni liniji. Kako se bomo lotili tega dela ?

Naj opomnim na učni proces psa in delovanje SKINNER-jeve kletke. Zaradi procesa učenja psa in postopnega dojemanja posameznih elementov moramo izvajati po načelu ZTK.

VSAK DEL - ELEMENT VAJE, KI JO IZVAJAMO S PSOM PA MORA IMETI ( ZTK )
_________________________________________
čas trajanja se spreminja glede na dojemanje psa – na začetku par sekund nato pa postopoma več

Začetek Trajanje Konec


Začeli bomo takole. Vaja zgleda takole :

Če želiš klobaso - jo dobiš, če sedeš. Ko pes vajo izvrši !!! - v tem trenutku dobi motiv – klobaso. Nagrajevanje v trenutku je samo na začetku , da pes vajo razume - »dojame«. Ko pes razume pomen vaje se nagrajuje oziroma zadovolji z motivom pozneje.

HOJA OB NOGI
Za štartno pozicijo predhodno motiviramo psa, motiviramo ga na predmet ali hrano. Motiv pogojujemo s vajo sedi, se postavimo ob njegovo desno stran za začetek in ga držimo v popolni koncentraciji – da je pozoren na motiv. Motiv držimo v desni roki tako, da ga pes vidi, kot prikazuje skica na startu. Iz popolne tišine in popolne koncentracije, ko nas pes najbolj gleda - oziroma gleda v motiv, s poveljem poleg, izrečeno mora biti v normalnem tonu, pričnemo z gibanjem. Pes nam bo začel slediti, vendar še ne v pravilni poziciji. Najverjetneje bo začel skakati v motiv oziroma se bo postavljal diagonalno pred nas. Nič zato. To je normalna reakcija. V primerih da nam skače v motiv, mu to preprečimo z skrajšano vrvico – ga blokiramo. Blokada ga ne sme odvrniti od motiva – občutek.Ko je pes izvedel vajo »poleg« v pravilni poziciji vsaj dva do tri metre, ga eksplozivno potrdimo z motivom. To storimo hitro in z jasnim signalom da je konec vaje in da je napočil čas igre. Pes mora točno vedeti kdaj je konec elementa - vaje. Pri startni poziciji je pes na levi strani. Vrvica mora biti obvezno vedno ohlapna – prosto viseča. Paziti moramo da je vrvica cel čas izvajanja vedno ohlapna, pa vendar tako kratka, da ob morebitnem naskoku psa na motiv, lahko vodnik v trenutku z blokado zadrži psa. Pri izvajanju blokade naskoka med gibanjem, mora biti to storjeno v trenutku ko pes naskoči na motiv. Poteg vrvice pa ne sme odvrniti psa od motiva. Poteg naj bo v bistvu samo blokada pri naskoku. Za začetek držimo vrvico v levi roki v desni pa motiv.
Pes na začetku povelja še ne razume in ne ve kaj pomeni povelje »poleg«, vendar bo sledil motivu, ki ga imamo v rokah. Psu dovolimo doseči motiv v poziciji mirne hoje ob vodnikovi nogi, ko je pozoren na nas ali na motiv. Torej se mora vaja zaključiti v trenutku zaželenega vedenja – izvajanja z danim motivom. Če je motiv hrana, bomo zaključili s hrano oziroma če je motiv predmet bomo vajo zaključili s predmetom – igro. Vaja se mora ponavljati v zaporedju, večkrat in kratkih zaporednih intervalih.
Ne smemo pa pozabiti da učni ali spoznavni proces pes dojema, če se situacija ponavlja enako. Če je vedenje potrjeno, bo tudi pes v učnem procesu prej dojel, kaj želimo od njega. Vajo moramo zaključiti z danim-prikazanim motivom. Na začetku je dolžina izvajanja vaje dolga približno tri do pet metrov. Ko pes osvoji način hoje in dojame v kakšni poziciji doseže cilj, se postopoma, skozi čas in naučenosti podaljšuje dolžina izvajanja vaje. Ravna linija naj doseže dolžino od 40 do 50 korakov kot je navedeno v pravilniku.

Napake psa, pri izvajanju vaje :
- nepravilna drža vrvice,
- vodnik se prilagaja tempu in smeri psa,
- hoja psa v diagonali na položaj vodnika - klin,
- pes skače na vodnika,
- pes uhaja naprej,
- pes zastaja,
- pes ima odklon od vodnika,
- pes ni pozoren in ga moti okolica, motijo ga drugi psi,
- pes ni sproščen in podobno.
Največkrat pride do napake, zaradi nepravilnega izvajanja vaje s strani vodnika. Pes nima pozornosti do motiva oziroma vodnika. Največkrat pride do napačnega izvajanja zaradi premajhne motiviranosti, nasičenosti - utrujenosti psa v motivu.

OPOMBA IN POZORILO ! Motiv ne sme biti dan v nobeni drugi poziciji oz. ob nobenem drugem vedenju ! V kolikor bomo dali motiv v kakšnem drugem vedenjskem vzorcu – momentu - nepravilnem času, to je ob nepravilnem izvajanju vaje, lahko pes dojame, da ga nagrajujemo za izvajani vedenjski vzorec. Pes doseže cilj v napačnem izvajanju. Pač za tisto obnašanje, ki ga je izvajal - počel, ko je dosegel - dobil motiv.

ODPRAVLJANJE NAJPOGOSTEŠIH NAPAK :

Nepravilna uporaba in drža vrvice, pes skače na vodnika , pes uhaja naprej pred vodnika : Glej skice od desne proti levi.


Vrvica med izvajanjem vaje vodljivosti na vrvici je prosto viseča, roka v kateri držimo vrvico med hojo normalno giblje povezano s telesom in korakom. Gibanje roke pa ne sme vplivati preko vrvice na psa. Prosto viseča in nošena mora biti tako, da med gibanjem ne vplivala čutno na psa. Kadar pes uhaja naprej pred vodnika z namenom, da bi prej dosegel motiv ali zaradi tega, da bi lažje videl motiv mora vodnik v tem momentu takoj zmanjšati tempo hoje – upočasniti istočasno pa z vrvico z kratkim potegom blokira prehitevanje. Takoj po blokadi – potegom mora biti vrvica prosto viseča. Blokada ali poteg ne sme odvrniti psa od motiva. V bistvu mora poteg z vrvico vplivati na psa tako, kot če te nekdo potreplja po rami, kadar se ne odzovemo na njegov klic ali da želi od nas pozornost a smo z pogledom skoncentrirani drugam. Blokada mora biti le ovira, da pes ne doseže z skakanjem svojega cilja. Zaključevanje vaje pod vplivom vrvice je še bolj nevarno. Pes lahko vajo izvaja zelo lepo če je na kratki vrvici in ga vodimo pod vplivom vrvice. Skica desno spodaj. To je tudi ena največjih napak pri učenju psa in izvajanju te vaje. Kadar vodimo psa tudi z zelo rahlim vplivamo vrvice, da držimo vrvico tako kratko, da pes ne more drugam se bo sicer hitreje prilagodil, vendar bodo težave, ko bomo pričeli vaditi brez vrvica. Pes bo v takem primeru sprejemal signale preko čutnega vpliva vrvice, ne bo pri tem deloval samostojno preko svojega interesa – aktivno, temveč se bo odzval pasivno. V primerih kadar bomo poskušali izvajati vaje vodljivosti brez vrvice, ne bo več čutnega vpliva na psa, pes ne bo občutil vrvice in razpoznavni znaki pri vodenju se porušijo. Pride do konflikta. Vodnik običajno v takih primerih priveže psa nazaj na vrvico, uporabi silo, ga »preruka« in problemi se pričnejo kopičiti. Poruši se odnos.

Prilagajanje tempa hoje:
Z tempom hoje vodnik ustvarja pri psu med izvajanjem vaje hoje ob nogi življenje. Tempo med izvajanjem te vaje ne sme biti monoton in daje vajam poslušnosti drugačen pomen gibanje vodnika. Razbije običajno vsakodnevno monotonost obnašanja vodnika. Nekoliko hitrejši tempo vnese v vaje nekaj novega, novo dogajanje. Vsekakor pa mora biti tempo in hitrost hoje vodnika prilagojena pasmi, starosti psa, temperamentu psa in psihofizičnim zmogljivostim in sposobnostim psa. Tempo mora biti tako hiter, da pes v svojem normalni hoji še vedno lahko sledi vodniku. Ne sme biti prehiter kakor tudi ne prepočasen. V primerih da pes prehiteva, za trenutek upočasnimo tempo, ali zastanemo za trenutek. Pes se običajno takoj prilagodi. V momentu ko se pes prilagodi pa preidemo takoj spet nazaj na normalni tempo. Kadar učimo psa kako mora hoditi ob nogi, oziroma ga učimo vaje »poleg« se vodnik ne sme prilagajati tempu psa. Pes bo to takoj uvidel in bo v bistvu on diktiral tempo. Pes se mora prilagajati tempu, ne vodnik. Ni pa priporočljivo v samem učnem procesu učenja vaje hoje ob nogi da psa učimo v teku, kot ga prikazuje slika zgoraj. Za popestritev in razbitje dolgočasnost ali če nam pes zastaja nakažemo s telesnim signalom tek, vendar so to le vložki med samim izvajanjem. Z tempom hoje pa tudi testiramo samo izvajanje psa vaje hoje ob nogi. Test ; Vodnik naredi test tako, da med gibanjem, ki se odvija v določenem tempu in smeri naredi korak zastoja, takoj za tem pa nadaljuje za istim tempom kot prej. Kako to izvedemo ? Med izvajanjem vaje vodljivosti si ustvarimo nek določen tempo – hitrost hoje, ki je konstantna. Med tem izvajanjem pa nepričakovano zastanemo za pol koraka, ali cel korak. Če se pes takoj prilagodi tej spremembi, lahko zaključimo, da pes razume katere pozicije se mora držati med izvajanjem vaje »poleg«. V kolikor nam pes med tem postankom koraka ne reagira in se ne prilagodi je razumevanje psa te pozicije vprašljivo. V takih primerih pes še ni dojel pomen hoje ob nogi, sledijo korekture med izvajanjem. V kolikor se pes pri vodnikovem testu, oziroma pri vodnikovem zastoju za pol koraka ne prilagodi hitrosti gibanja, mora vodnik z hitrim in kratkim potegom vrvice – blokado nazaj opomniti psa, da mu naj sledi ob nogi. Tako bo tudi izsilil pozornost. Vrvica ne sme biti preveč popuščena. Popuščena pa mora biti toliko da pes ne občuti, da je pripet.
Odklon psa od vodnika :
V kinološkem sodniškem žargonu pravimo odklon psa od vodnika tistemu načinu izvajanju vaje vodljivosti na vrvici, ko pes, ki bi moral hoditi tik ob levi nogi psa, a hodi tako da je razdalja med psom in vodnikom prevelika. Na skici je prikazana hoja psa tik ob levi nogi vodnika. Pes se vodnika ne sme tiščati, ne sme pa razmak med vodnikom in psom ustvarjati prazen prostor – praznino. Pri takem načinu izvajanja hoje ob nogi kot ga prikazuje skica levo je pes nepozoren na vodnika. Tak način ni namenjen učenju psa, temveč ga uporabljamo vsakodnevno in na sprehodih kadar ne vadimo. Pri taki uporabi vaje hoje ob nogi uporabimo tudi drugačno povelje oziroma si za sprehode izberemo povelje počasi ali kaj podobnega. Pri tem pa ni nujno da pes gleda vodnika temveč mora mirno hoditi ob vodniku in ne sme siliti naprej ali zastajati zadaj. Kadar učimo psa izvajanja natančne hoje in je trening namenjen učnemu procesu psa, mora vodnik doseči pozornost psa, kot ga prikazuje slika desno.
Test - odklon iz smeri gibanja :
Vodnik naredi test tako, da med gibanjem, ki se odvija v določenem tempu in smeri naredi korak v desno, takoj za tem pa nadaljuje smer gibanja v isti smeri kot prej. Kako to izvedemo ? Med izvajanjem vaje vodljivosti si ustvarimo neko določeno smer, ki je konstantna. Med tem izvajanjem pa nepričakovano naredi vodnik korak bolj desno od psa tako, da ustvari praznino med vodnikom in psom. Če se pes takoj prilagodi tej spremembi, lahko zaključimo, da pes razume katere pozicije se mora držati med izvajanjem vaje »poleg«. V kolikor se nam pes med tem razkoraku koraka ne reagira in se ne prilagodi je razumeti da pes te vaje še ne obvlada. V takih primerih pes še ni dojel pomen hoje ob nogi, sledijo korekture med izvajanjem. V kolikor se pes pri vodnikovem testu ne prilagodi smeri gibanja, mora vodnik z hitrim in kratkim potegom vrvice – blokado opomniti psa, da mu naj sledi ob nogi. Tako bo tudi izsilil pozornost. Vrvica ne sme biti preveč popuščena. Popuščena pa mora biti toliko da pes ne občuti, da je pripet. Močnejše kot so korekture na psa tem močnejše in živahnejše so igre po pravilno opravljenih elementih vaj. Če je vodnik moral vplivati na psa z negativnim spodbujevalcem - silo (blokada ali poteg z vrvico ), je vprašljivo tudi ali je pes dojel smisel potrjevanja pozicije psa. Korekturam ali sili se je potrebno v začetni učni fazi absolutno izogibati. Preverimo ali smo dovolj dobro motivirali psa, ali ni morda prenasičen z danim motivom ali pa je kaj zdravstveno narobe s psom, če je predhodno to že rad opravljal. Po odpravljanju napak lahko ugotovimo, da nam pes izvaja vajo dokaj dobro, le občasno ga je potrebo še kaj popravljati. V osnovi pa je dojel svojo pozicijo v vaji.
Sedaj preidemo v malo težjo stopnjo vaje to je, da mu motiv ne držimo več vidno pred njemu. Motiv mu na začetku pokažemo, nato pa ga držimo v rokah tako, da ga ne vidi, telo in roke pa gibljejo kakor smo predhodno naučili. Pes tako gibanje pozna in je za njega sestavni del te vaje. Sprejme ga kot nekaj normalnega za to vajo. Vse ostalo v vaji ostaja enako. Torej dodali smo k osnovni vaji samo to, da mu ne kažemo več motiva, med izvajanjem vaje. Tudi to spoznanje psa, da je kljub temu da motiva ne vidi več vendar se bo igra ne glede na to na koncu odvijala. Ta prehod - stopnjo moramo utrditi. V kolikor ne gre, se občasno vrnemo nazaj na prejšnjo stopnjo – motiv se vidi.

Do sedaj smo pri vaji vodljivost na vrvici zaključevali element iz samega gibanja. Dodali smo še dve »varovalki« preverjanja ali nas pes točno in pozorno spremlja ob nogi ali ne. Ko je to utrjeno, dodamo ob zaključku elementa še vajo sedi, ko se vodnik ustavi. Vaja naj sedaj izgleda takole :
Ko se ustavimo pes sede, mi pa počasi izvlečemo iz žepa ali torbice motiv. Počasi za to, da je napetost večja in nato eksplozivno zaključimo. Tako sedaj lahko zaključimo vajo hoja ob nogi z vajo sedi. Vendar pa med utrjevanjem hoje ob nogi ni tako pomembno, da se element zaključi vedno enako. Zaključke je dobro prilagajati glede na to, kako nam pes dela. Če je pozoren in dobro spremlja je zaključek lahko z vajo sedi v nasprotnem primeru moramo potrjevati psa v elementu pravilnega izvajanja. V nadaljevanju sledijo še orati. Obrat desno, obrat levo, obrat polkrog na desno in obrat pol krog na levo, ki ga izvajamo samo v posebnih primerih. Obrat desno in desno pol krog je v bistvu psu že poznan iz testov, ki smo jih navedli pod temo ODKLON stran 73. Obrat v levo pa izvedemo šele takrat ko imamo izdelan desno pol krog. V začetni fazi obrat polkrog učimo tako da se obračamo v desno smer, zaradi kontrole psa in zaradi tega ker je pes že naučen desnega obrata. V bistvu je obrat izveden tako kot da je podaljšek desnega obrata. Tako imamo psa stalno pod nadzorom kako izvaja spremembo smeri. Če bomo učili v začetni fazi obrat na levo pol krog se nam lahko zgodi, da pes ne bo hitro in pravilno izvajal obrata. Pojavi se napaka da nam pes izvaja obrat preveč daleč na okoli. Temu pravimo širok obrat. Če nimamo nadzora nad izvajanjem elementa ne moremo pravočasno vplivati na izvajanje. Priporočam da prvo naučimo obrat v desno polkrog in šele nato ga občasno izvajamo v levo polkrog. Vadimo postopoma po načelu iz lažjega k težjemu. V začetku so zavoji v levo blagi skoraj da neopazni kasneje pa vse bolj ostri dokler ne pridemo do kota 90 stopinj.


VAJA PROSTOR
Da pa nebi psa učili samo vaje vodljivosti na vrvici in vaje sedi, ob tem lahko na treningu učimo tudi vajo prostor. Posebej jo ne bom opisoval iz pravilnika. Vaja prostor se v principu in metodologiji uči po enaki poti, kot vaja sedi. Razlika je le v tem, da so telesni gibi vodnika usklajeni in prilagojeni tej vaji. Opišem naj le začetek učnega procesa. Predhodno psa dobro motiviramo. Motiv naj bo pod psom tako, da ga pes ne doseže. Pes bo nekaj časa gledal navzdol, morda tudi malo poskušal vzeti, vendar mu to ne dovolimo, nato pa bo legel zaradi drže telesa. Telo bo tako zravnal, da bi lažje gledal v motiv. Preizkusite. Mlad pes bo dokaj hitro legel. V trenutku, ko pes leže, mora dobiti zadovoljitev. OPOZARJAM prav v trenutku, ko je izvršil vajo prostor do konca. »SKINNER« Ko je pes dobil nagrado, naj tudi v tistem trenutku zapusti pozicijo »prostor«. Vaja je končana ko dosežemo cilj. Čas ležanja v vaji prostor bomo podaljševali šele takrat, ko bo pes razumel, kaj pomeni povelje »PROSTOR«. Za motiviranje psa, si lahko izberemo koščke klobase, brikete ali sir itd. Tisto kar ima pes resnično rad.





Za učenje vaje prostor, sedi, glas in podobne enostavne vaje ne potrebujemo nobenega posebnega poligona - vadišča, travnika. Te vaje lahko učimo - izvajamo iz igre vsepovsod. Največkrat pa lahko psa pogojujemo doma, kadar imamo odnos s psom, da želi kakšno stvar od nas. Mnogo je danih situacij doma v kuhinji in podobno. Vsako dano priliko izkoristimo za proces učenja. Po večkratnem ponavljanju teh vaje, se bo pes naučil, da če izvrši določeno vajo, sede / leže, bo dobil vidni želeni moti.
Vsekakor pa moramo preveriti ali pes razume, kaj je to vaja prostor ali sedi. Kako to storimo ?
Kadar pogojujem psa za nek motiv ( igračo, briket, klobaso, hrano itd.) iz položaja, ko pes stoji ali iz vaje sedi v vajo prostor in na povelje – samo slušni signal, to tudi takoj stori, je to za nas znak, da razume kakšen položaj mora ob določenem slušnem signalu – povelju zavzeti. Pes mora leči samo na slušno povelje ! To mora storiti brez sugestij telesa ali, da mu pri tem pomagamo s pantomimo. Torej naš položaj telesa mora biti v normalni poziciji, pes pa mora biti v poziciji stoj ali sedi :
V kolikor pes še potrebuje pomoč, kretnjo z roko - pantomimo, da izvede vajo, še ne razume povsem kaj je to vaja PROSTOR. V takem primeru je vprašljivo ali pes razume telesno pozicijo za dani slušni signal. V kolikor mu moramo pri slušnem signalu – povelju še pomagati z roko navzdol, kakor kaže gornja skica, nas pes razbere iz našega telesnega vedenja - to je iz pantomime. V takih primerih se pes upira na naše telesno vedenje. To še ne pomeni, da nas razume na slušni signal - povelje. Pantomima mora biti popolnoma izključena tako, da se mi kot vodnik zanesljivo prepričamo, da res izvrši vajo »prostor« izključno na naše slušno povelje. Da se zavarujemo in da ne uporabljamo rok, si jih, če ne gre drugače, vtaknimo v žepe in preverimo slušni signal - povelje. Prav tako ne smemo uporabiti gibe telesa. Tako kontrolo lahko zelo dobro izvajamo iz igre – pogojevanje.
Šele takrat, ko se prepričamo, da pes večkrat zapored naredi ukazano vajo, samo na slušno povelje, lahko gremo stopničko naprej in nadaljujemo izgrajevanje vaje »prostor«. Sedaj se šele delo prične.
Še vedno pa vsak tak učni element vsebuje ZTK, ter za vsako opravljeno vajo mora dobiti motiv - nagrado, v trenutku, ko jo izvede. Pes nagrado pričakuje. Delo mora biti potrjeno – SKINNER !
Kadar imamo psa naučenega tako da razume pomen povelja PROSTOR, lahko začnemo vajo prostor postopoma časovno podaljševati. Tudi to vajo »prostor« utrjujemo preko igre, doma, na sprehodih na vadbišču, samostojno ali pa kadar so prisotni drugi ljudje. Čim večkrat, ko je mogoče, da pes vajo naredi za nek svoj motiv, tem prej bo dojel pomen povelja ! Pri tem pa ne smemo pozabiti, da moramo uporabljati element nagona plena - trenutek napetosti, ki smo ga omenili pri nagonu plena. Vsa zadana povelja morajo biti dana v tej napetosti kakor tudi zaključki vaj naj se zaključujejo iz te napetosti. Še vedno pa moramo strmeti k temu, da uporabimo napetost za popolno koncentracijo. Na skici desno prikazuje psa v popolni koncentraciji na zajca tik pred naskokom. To napetost lahko ustvarimo mi vodniki tako, da z pantomimo dinamičnim gibanjem izzovemo psa k igri. Pokažemo »motiv«, se nenadoma ustavimo in obmirujemo. Takrat se bo ustavil tudi pes in umiril. Pozorno nas bo gledal, kaj bomo storili. V tem mirujočem času, ko nas pes res pozorno gleda, poveljujemo vajo prostor ali sedi. Po izvedeni vaji, počakamo še sekundo ali dve in iz popolne koncentracije – napetosti vajo zaključimo. Ko je pes tako miren in koncentriran v motiv, včasih upočasni tudi dihanje, eksplozivno preidemo v igro – zadovoljitev motiva. Pri takih igrah priporočam, da za motiv uporabimo tudi predmete kot so; klobasa iz frotirja, žogice itd..

Tak način pogojevanja ima začetno obliko poziv psa v igro, nato sledi pogoj kot resno delo psa – del ali element neke zahtevane vaje, trajanje vaje in zaključek z igro. Tako delo je v bistvo napol delo napol igra. Resno delo je samo za izvedbo elementa vaje, ostalo pa temelji na igri. Včasih se nekateri psi tako razvnamejo v nagonu koncentracije, da jim v največji koncentraciji zastane dih. Psa v takih momentih ne moti ničesar, tudi drugi psi ne, ki so v bližini.

Naslednja stopnja je oddaljevanje od psa in gibanje okoli psa, ko izvaja vajo prostor. To vajo izvajamo tako, da damo psa v pozicijo prostor. Še vedno pri tem uporabljamo motiv, da dosežemo pozornost. Ko pes izvede vajo stopimo korak nazaj in se takoj vrnemo v prvotno pozicijo. Pri tem pa psa z motivom držimo v pozornosti. Enako kot pri vaji sedi oddaljevanje. Pes bo v tem primeru koncentriran na motiv, ne pa na naš korak nazaj in naprej. Ta element moramo postopoma utrditi. Pri tem pa ne smemo delati hitrih gibov. Če smo predhodno naučili psa, da se element vaje zaključi z hitrim in eksplozivnim koncem v igro ali dajanjem motiva, se bo naučenega držal. Tako nas bo čakal, da zaključimo vajo z eksplozivnim prehodom v igro ali nagrado.
Šele sedaj, ko smo psa utrdili, da obstane v vaji »prostor« - na mestu, da ga lahko obkrožimo in čaka na zaključek vaje, začnemo prihajati k njemu tako, kot je pozicija za start. Iz te pozicije pa zaključujemo element.
Psa v tem elementu utrdimo tako, da lahko obkrožimo psa in bo še vedno čakal na zaključek vaje. To vajo izvajamo in utrjujemo tako na vrvici, kot brez nje. V primeru, da izvajamo vajo na vrvici, mora le ta biti ves čas ohlapna – prosto viseča ! Ko obkrožimo psa in pes zdrži na mestu v sami vaji prostor, moramo zaključiti v elementu popolne pozornosti in napetosti. Dogodilo se bo, da bi pes zapustil pozicijo prostor in se obračal za nami. V takem primeru smo prekoračili limit vzdržljivosti – prehitro stopnjujemo. Element mora biti utrjen. Kadar imamo psa na vrvici, mora biti vrvica ohlapna. Pes mora vajo opraviti brez čutnega vpliva.

Konec vaje je ravno tako pomemben kot začetek. V samem sistemu dela moramo psa NAUČITI na je konec vaje, da pes čaka na vodnikov zaključek. Največ napak v celotnem šolanji naredijo vodniki ali vodje skupin, ko ne opozorijo na zaključek vaje. V primerih, ko se pes samostojno odloča za konec vaje vodnik, pa temu ne reagira ( zahteva da bi pes še naprej izvajal vajo ), bo pes s takem primeru lastnega odločanja to nadaljeval. Tako ne bomo nikoli sigurni v delo psa in bomo vedno prihajali v konflikt s psom. Konflikt v odnosu vodnik – pes.

Do sedaj že lahko rečemo, da smo skozi določeno število vaj in določeno časovno obdobje, naučili psa osnovnega pojmovanja vaje SEDI, PROSTOR, POLEG.

Poudariti moram, da so te vaje - elementi narejeni tako, da mora vodnik psa občasno glede na situacijo še vedno predhodno pripraviti - motivirati, šele pod tem pogojem, pes izvede ta element vaje. Same vaje sedi / prostor / poleg, pa še nimajo dokončne oblike. Dokončno obliko bomo sestavili na koncu. Še prej pa bomo dograjevali ostale manjkajoče dele - elementov vaj.

Ko imamo psa narejenega, da nam na slušno povelje sede, leže, nas že nepremično – koncentrirano gleda in obstane na mestu da ga lahko obkrožimo, začnemo izgrajevati nadaljnjo stopnjo ODDALJEVANJA vodnika. Psa je treba pripraviti do tega, da izvaja vajo na vrvici občasno pa lahko tudi brez. Kadar se izvajajo vaje brez vrvice, so temu primerno manj zahtevne.

ODDALJEVANJA
Oddaljevanje vodnika od psa. To je element, ki ga na začetku izvajamo na vrvici. Za začetek bomo oddaljevanje izvajali iz vaje prostor. Prepričan sem, da ta vaja bolj leži psu, da nas čaka, kot pa vaja sedi. Če smo predhodno pravilno zaključevali vaje in imeli dosledno izvajanje vaj po principu ZTK, bomo vajo oddaljevanja izvedli brez težav. Še vedno pa si oglejmo, kako to izvedemo. Ko smo postavili psa v vajo prostor, se od njega oddaljimo na začetku tja od 1 do 2 metra. To storimo tako, da gremo nazaj, pozornost in vidni kontakt pa ostaja neprekinjen. Psu ne smemo obrniti hrbta, kajti s tem izgubimo psa iz vidnega polja in nimamo popolnega nadzora nad delom psa. Če nam pes zdrži ta element še ne pomeni, da ga tudi zna. Oddaljevanje nazaj in prihajanje vodnika do psa je v mirnih okoliščinah dokaj enostavno. Težje je ko psu odmaknemo pogled ali ko izvajamo oddaljevanje za hrbtom psa. Skratka treba je tudi ta element oddaljevanja utrditi po ustaljenem postopku. Vajo je treba utrditi tudi tedaj, ko so prisotni tuji ljudje ali pa morda tudi kakšni drugi psi. Izgrajujemo postopoma skozi čas. Če se slučajno vstane in gre za nami, nobene panike. Psa lepo primemo za vrvico in ga odpeljemo na isti prostor, kjer smo mu dali vajo.

SEDI ODDALJEVANJE
Enak postopek je za vajo sedi : Najprej naučimo psa da zdrži razdaljo oddaljevanja, na to pa še časovno podaljševanje izvajanje vaje. Začetki vaje so na vrvici in ko vajo postopoma utrdimo, da pes ne dela napak, spustimo vrvico na tla. Vrvica je v tem primeru še vedno pripeta. Ko pes obvlada tudi to stopnjo začnemo utrjevati vaj brez vrvice. Prav tako to utrjujemo preko igre. Vse naštete stopnje utrdimo na različnih terenih in različnim zunanjimi dražljaji na psa - okoliščinami. Metoda dela naj temelji na postopnem stopnjevanju zahtevnosti vaje. Ko je določena stopnja vaje narejena in utrjena, dodamo en zunanji dražljaj, ki bi psa motil pri delu in ga utrdimo pod tem dražljajem. To utrjujemo toliko časa, da dosežemo oddaljevanje brez da se obračamo. Čas zadrževanja vodnika ob psu, v momentu ko mu poveljuje vajo sedi se postopoma krajša.
OPOZORILO
Kadar naredimo oddaljevanje od psa v vaji sedi v gibanju ne postavljamo vrvice na tla tako da naredimo predklonom ! V takih primerih nas pes zaradi izkušenj dojel da želimo od njega da naredi vajo prostor. Vrvico enostavno spustimo na tla, telesni signal je povezan z vajo sedi in izvedemo oddaljevanje.
Vaje pa, ki jih učimo in so nedograjene ne moremo in ne smemo UPORABLJATI in izvajati v urbani sredini – v mestu, na cesti in podobno. Kadar smo v mestu na primer, ne izvajamo vaje hoje ob nogi, kot na treningu – to je nemogoče in NEUMNO !


V takih primerih kadar ne treniramo vendar pa delamo premik – izvajamo gibanje in imamo psa na povodcu uporabimo povelje »POČASI« tako, da nas pes spremlja ob nogi vendar pa ne vleče in NI pozoren na nas. Cilj te vaje je samo, da pes mirno hodi ob naši nogi, da ne vleče in lahko nemoteno spremlja in opazuje okolico. Ne sme pa reagirati na morebitne zunanje dražljaje. Nedvomno bo pozornost in koncentracija psa na vodnika, ki jo pri samem izvajanju vaj zahtevamo, bi med splošno rabo padla. Sicer jo tudi ne moremo zahtevati, saj bi bilo neprimerno in čudno, če bi tak način izvajali vaje in uporabljali to vajo v taki obliki v mestu. V takih primerih moramo biti logični in prilagodljivi.

ODPOKLIC PSA
V takih primerih tudi veterinar ne more pomagati. Odpoklic psa, je že od nekdaj bila za nekatere ena najtežjih vaj, za druge pa ne. Pes bo vajo razumel in opravil tako, kakor se jo je naučil iz izkušenj. Pri odpoklicu so v večini primerov nejasni signali s strani vodnika. Odpoklic dela največ preglavic vodnikom oziroma vsem, ki so odgovorni neposredno za psa, in so pri izvajanju te vaje nedosledni. Povelja in signali niso vedno izvedeni natančno in do konca. Največkrat zato, ker vaje odpoklica, kadar so na sprehodu ali da nimajo časa ne zahtevajo, da jo pes opravi v celoti. Pri vaji odpoklica, mora biti za psa in za nas jasno, kako je vaja opravljena natančno in v celoti. Nebi našteval, kako pomemben je odpoklic, vendar moram poudariti le eno bistvo :
Če je odpoklic narejen 100 %, v bistvu za psa ne potrebujemo več vrvice pri šolanju. Da je ta trditev blizu resnice se v veliki meri strinjam, lahko pa to preizkusite sami !



Pri mlademu psu - mladiču, ki živi v leglu, odpoklic sploh ne dela težav. Mladega psa, mladiča je zelo lahko odpoklicati – priklicati. Zakaj ? Njegova pozornost do okolja, še ni tako močno izražena. Nagoni še niso razviti. Mlad pes še ni samostojen in zunanji dražljaji na njega ne vlivajo tako močno. Mlad pes rabi psihično zavetje, družbo - je naučen živeti v skupnosti in v bistvu je kot senca svojemu rejcu in še nekaj časa svojemu novemu lastniku. Mladič potrebuje zavetje – varnost in se zelo rad skrije ob morebitni za njega nevarni situaciji, pod okrilje rejca ali samice. Običajno pa, ko mlad pes odraste in začne obdobje pubertete – hormonski razvoj pušča vidne posledice. Začnejo ga zanimati vonjave drugega izvora, osvaja drug svet. V tem obdobju popusti goreča zvestoba do vodnika, pričnejo se težave. Starejši kot je pes, bolj kot so izraženi njegovi nagoni in samozavest, težje je izvedljiva in učljiva ta vaja. Da ne omenim še dominantnost psa in pridobljene izkušnje. Tu pa ta vaja dela kar nekaj težav. Vajo odpoklica je treba pričeti učiti takoj ko pripeljemo psa domov! Tako kot vsako vajo, je potrebno tudi to vajo psa najprej razčleniti na posamezne elemente, psa naučiti po elementih, vajo sestaviti v celoto, jo utrditi – izsiliti in na koncu sprostiti, da je za psa samoumevna in jo sprejme kot sestavni del vedenja. Če bomo naučili in utrdili vse faze, se nam ni potrebno bati. Priporočam izredno doslednost pri učenju in rabi!
Z vajo odpoklica se pes sreča že dokaj hitro. Že kot mladiček, zvedav in radoveden, se je dokaj hitro naučil iz lastnih izkušenj, če kdo počepne, ploska z rokami, ali kako drugače vzbuja pozornost je najbolje priti to te »tarče«, kajti tam se bo nekaj dogajalo. Postopek učnega procesa je enak, kot pri ostalih vajah. Upoštevati je potrebo, da nas pes spremlja skozi celotno vajo. »PRIDOBLJENE IZKUŠNJE« psa moramo v tem primeru uporabiti načrtno. Telesne gibe človeka – rejca, ki si jih je pes pridobil iz izkušenj že v leglu, in jih povezal z dobrimi izkušnjami, bomo uporabili kot pomoč za učenje vaje odpoklica. Signal za odpoklic s strani vodnika mora biti za psa jasen in ne dvoumen. V začetnem obdobju učenja psa, mora biti prihod psa nagrajen in povezan z nagrado kakor je pes že navajen iz časov v leglu. Nagrada za prihod psa do vodnika pa ni samo hrana temveč lahko za to uporabimo tudi druge prijetne dogodke kot so igra s predmetom in podobno. Učni proces naj poteka postopoma po posameznih stopnjah. Vajo razdelimo na posamezne faze.

1.Pes nas vidi, načrtno izvajanje vaje – povelje »sem«
Povelje »sem« naj bo na začetku tesno povezano z gibi rok in telesa, kakor tudi akustičnost povelja. Za začetek vse na vrvici. Pomočnik nam drži psa, psu pokažemo motiv in se oddaljimo od psa približno 20 korakov ali več. Se obrnemo proti psu in mirno obstanemo. Iz mirujoče pozicije jasno z akustičnimi signali in pantomimo telesa istočasno, pozovemo psa k sebi :









ELEMENTI
- MOTIVIRANJE - Psu pokažemo določen motiv – igračo, hrano
- ODDALJEVANJE se oddaljimo približno 20 korakov, med tem pomočnik drži psa.
Pomočnik, ki drži psa ne sme biti moteči element. Obnašati se mora umirjeno. Mora biti za psa monoton – nezanimiv. Pes mora biti pozoren na svojega vodnika, ko odhaja ne pa na pomočnika, kakor kaže spodnja slika. Ko vodnik odhaja je normalno, da bi pes stekel za vodnikom. Pes bo takrat vlekel in se poskušal iztrgati pomočniku – osebi, ki ga drži. Po približno 20 korakov se vodnik ustavi in se obrne proti psu nato obmiruje. Pomočnik in vodnik naj počakata na trenutek, da se bo pes umiril. Pes se mora umiriti in ne sme vleči k vodniku. Vrvica mora biti popuščena. Vrvica na katero je pripet pes, v času danega signala vodnika ne sme biti napeta zaradi tega, da se prepričamo ali je pes samostojno na vidni in slušni signal vodnika reagiral. Največkrat delamo sami vodniki napako zato, ker ne upoštevamo vseh situacij ki se odvijajo v danem trenutku. Kajti ko vodnik pokliče psa, običajno pomočnik spusti ali pa popusti vrvico. Pes steče k vodniku ne samo zaradi signala vodnika temveč tudi zaradi čutnega vpliva - popustitve vrvice. »IZKUŠNJA« Pes se v takem primeru ne bo učil samo na signale svojega vodnika, temveč si bo pridobil izkušnjo če se vrvica odpne ali popusti je svoboden v teku in podobno. To izkušnjo pa lahko pes uporabi tudi v momentih, kadar to ne želimo - kadar vadimo vaje vodljivost brez vrvice. Iz tega razloga naj bo vrvica popuščena.
Vodnik in pomočnik čakata na situacijo, da se pes umiri in da je vrvica popuščena kot kaže slika : V taki situaciji ki traja nekaj sekund da vodnik z glasom – akustičnem signalu povelje »SEM« nato pa z gibi rok in telesa pantomimo povabi psa k sebi.






Prvo se izvede iz mirujočega stanja slušni signal, šele sekundo ali dve za tem pa se izvaja pantomima. Iz mirujočega stanja jasen slušni signal - »sem« nato pa hoja nazaj, s trepljanjem rok po stegnih, ali počepnemo, ali dodatno motiviramo s motivom – igračo – kot prikazuje skica na desni strani. Ko pes priteče do vodnika, ni potrebno da sede, temveč dobi potrditev – hrano ali igro v trenutku, ko pride do vodnika.

OPOZORILO
Pri takem izvajanju ne uporabljamo imena psa ! Ime psa uporabljamo samo v primerih, kadar pes ni pozoren na vodnika. Ime psa je namenjen samo zato, da pridobimo pozornost s strani psa ! To pa je že naslednja stopnja - faza učenja odpoklica.

2.Pes nas ne gleda, nas pa v dani situaciji pogleda – sledi povelje »SEM«.
To stopnjo učimo največkrat takrat, kadar smo na sprehodu, ko imamo psa prostega. Podobne dane situacije pa niso samo na sprehodih temveč jih izkoristimo tudi takrat ko smo doma na dvorišču ali v kuhinji in podobne situacije! Bistvo elementa je, da po določenem času, ko je pes pozoren na kako drugo stvar v okolici in nas v dani situaciji pogleda izvedemo vajo odpoklica. Na sprehodih nas pes večkrat pogleda iz razloga, da ugotovi ali smo se predaleč oddaljili od njega. Njegov pogled je namenjen lastni kontroli, ker ima cilj ostati v bližini nas. V tem momentu mu damo jasen signal za odpoklic. Povelje in telesni signal se morata zgoditi v »momentu«, ko nas pes pogleda! Naš cilj je, da pes sam na podlagi lastnega interesa pogleda vodnika. Vodnik ga samo potrdi v dejanju z nagrado – hrana ali igro pri tem dejanju. Taka nastala situacija, ki je lahko dolga le trenutne – sekundo ali dve mora vodnik izkoristiti za odpoklic. V tem takem trenutku pozornosti psa na vodnika mora vodnik izkoristiti dani moment in izreči povelje»SEM«. Signal mora biti jasen. Kakor tudi dejavnost vodnika po izrečenem slušnem signalu in ko pes pride do njega, se mora nekaj zgoditi – dobiti potrditev.

3. Pes je pozoren drugam, njegov pogled in pozornost sta usmerjena v drug zunanji dražljaj.
Dana situacija na sliki. Pes je izredno pozoren na muco. Ne vidi drugega kot muco in se ne meni za okolico. Danih situacij, da je pes pozoren na nekaj drugega, imamo na sprehodih in v vsakodnevnem komuniciranju s psom izredno veliko. V takih primerih največkrat vodnik z vrvico odvleče psa vstran od zunanjega dražljaja. Ta reakcija vodnika ni najbolje izbrana. V vsaki ponovni naslednji podobni situaciji bo pes ponovno podobno reagiral. V tem primeru ni bil interes psa zapustiti dani zunanji dražljaj. Njegov cilj in želja priti do muce ostajata v pasji glavi. Druga še slabše izbrana reakcija vodnika je, da popusti psu, da se počasi približa muci. Običajno mačka pobegne. Pri psu pa sproži nagon lova. Občasno se pojavi tudi prhanje in postavljanje po robu vendar na koncu je zopet dosežen cilj bežanja in sproženje nagona lova. Tako približevanje pri psu sproži še večjo željo po dosegu cilja. Vsaka naslednja situacija sproži močnejšo reakcijo psa. Za učni proces pri takih situacijah imamo več možnih načinov izvajati vajo odpoklica.

Prva možnost ;
Ravnamo po naslednjem postopku : Zadržimo - blokiramo psa da ne more doseči muce – dražljaja. Blokada naj traja toliko časa, da pes samostojno opusti željo priti do muce. V primeru – momentu ko pes pogleda vstran od dražljaja sam od sebe brez vpliva vodnika, naj vodnik potrdi to reakcijo psa z oddaljevanjem vstran od motiva – z odhodom nazaj, kot pri prejšnji vaji. Opustitev gledanja v muco – v dražljaj se zgodi zaradi tega, ker se nič ne zgodi, če ne pride do muce. Muca ne kaže znakov bežanja, niti se ne zmeni za psa. Gledanje postane dolgočasno za psa. Določen čas sicer gleda proti muci nato pa ga začnejo zanimati tudi druge stvari.

Druga možnost ;
Naša reakcija je poteg z vrvico, povzročitev neprijetnost - prisila. Poteg mora biti izveden tako, da psa ne vlečemo nazaj. Neprijetnost ali prisila naj bo izvedena tako, kot bi mu po vrvici poslali »inpulz«. V primeru, da mu povzročimo neprijetnost, bo pes reagiral tako, da nas bo pogledal nazaj, zakaj ga cukamo. V tem momentu – situaciji izvedemo odhod ali pa odpoklic. Pohvale psa v takih primerih ne uporabljamo. V vsakem primeru takega zunanjega dražljaja pes ne sme doseči zaključitev nagonsko motivacijskega kroga. Če ga doseže bo naslednji dani dražljaj močneje vplival na reakcijo psa. Oba primera povzročita reakcijo psa, da se sam odloči za opustitev dražljaja. Prvi na podlagi dolgočasnosti drugi na podlagi povzročitve neprijetnosti. Ne smemo pa mi kot vodnik psa odvleči z vrvico vstran od dražljaja.
OPOZORILO
Pri izvajanju odpoklica od motečega zunanjega dražljaja uporabimo imena psa ! Ime psa porabljamo samo zato, da pridobimo njegovo pozornost, pogled ! Poglejmo še enkrat postopek rabe imena psa in sile – neprijetnost.

Nastala situacija na sliki : Pes se zaleti proti zunanjemu dražljaju, kakor kaže slika levo. Psa blokiramo tako, da ne doseže svoj namen in počakamo trenutek, da se umiri. Med tem, ko pes vleče proti zunanjemu dražljaju, ne smemo na psa nikakor - nič vplivati z vrvico. Pustimo ga, da gleda proti dražljaju. V tem mirujočem stanju pokličemo psa z imenom : »RUNO« Počakamo sekundo, dve, če se bo odzval :
- Če nas pogleda, ga dodatno s poveljem in pantomimo povabimo k sebi.
- Če se ne odzove na ime, ga z kratkim na začetku blagim potegom – negativni spodbujevalec – dekoncentriramo od njegovega cilja. S potegom z vrvico tako motimo psa od njegovega interesa. To ponovimo tolikokrat in v zaporedju z kratkimi časovnimi zamiki, da nas pogleda. ŠELE KO JE IZPOLNJEN POGOJ POZORNOSTI PSA NA VODNIKA, SMEMO POVELJEVATI »sem« in nadaljujemo, kot pri prvi stopnji učenja odpoklica. Kadar pokličemo psa z imenom, mora imeti ime psa pomen, pridobiti pozornost psa na VODNIKA. Šele ko imamo vidni kontakt s psom, bomo poveljevali povelje »SEM«, istočasno pa naj govorijo gibi rok in nog ter drža telesa - govorica telesa. Nikakor pa psa ne smemo vleči z vrvico proti sebi. Pes se mora samostojno odločiti za prihod k vodniku. Vsaka naslednja učna stopnja je / so odvisne od naučenosti in utrjenosti predhodnih elementov vaje odpoklica, ki so opisane. Zunanji dražljaji so v večini primerov povzročitelji konfliktnih situacij med vodnikom in psom. Zaradi njih in pa zaradi neupoštevanja naučenosti psa v vaji odpoklica prihaja do porušenega ravnovesja odnosa. Šele takrat, ko psa tako dobro utrdimo, da se nam odzove na klic njegovega imena z pogledom, ne glede na vrsto in moč zunanjega dražljaja, lahko nadaljujemo z naslednjo stopnjo odpoklica ;
Preden se vodnik oddalji od psa, da psu povelje »stoj čakaj«, »sedi čakaj« ali »prostor čakaj«. Vseeno je v katero pozicijo da vodnik psa.


 »SEM«

Bistvo tega elementa je le to, da pes ne vleče za vodnikom, ko se le ta oddaljuje od psa in da pes mirno čaka na poziv vodnika. Vodnik se oddalji od psa. Pomočnik pa drži vrvico cel čas izvajanja tako, da ni napeta. Vodnik se obrne proti psu in obmiruje. Iz popolne tišine in v času ko je pes pozoren na vodnika poveljuje »sem«.





V tej utrjeni fazi začne vodnik postopoma opušča dodatne telesne signale – pantomimo. Najprej opustimo gibanje telesa nazaj, počep in priklon, delo rok itn. Če se pes ne odzove na klic – povelje »sem«, prehitevamo z opuščanjem pantomime. V takih primerih nas pes še ni dojel, kaj pomeni slušni signal »sem«. Potrebno je upoštevati postopno odvzemanje gibov rok in telesa. Ko pes pride do vodnika vodnik sestavi vajo tako, da doda še vajo sedi. To izvede tako, da z motivom ki ga ima v roki, drži tako , da pes sede pred vodnika - postavi pravokotno pred sebe. Počaka trenutek da se pes umiri, napetost in izvede zaključek vaje. Prihajanje psa iz sedečega položaja v osnovno pozicijo pa je posebej element, ki ga je potrebno učiti in uriti posebej. Ko je še ta element naučen in utrjen, ga sestavimo in vklopimo v vajo odpoklica.
Napake ki se pojavljajo med izvajanjem;
- počasno prihajanje
- ne sede ravno pred vodnika, sede po stran
- počasno prihajanje v osnovni položaj okoli vodnika
Te napake bomo odpravljali v posameznih elementih, nikakor pa v sklopu celotne sestavljene vaje odpoklica. Če pri odpoklicu nimamo hitrega prihoda psa do vodnika si pomagamo tako, da povečamo motiv v momentu prihajanja ;




V momentu ko pes prihaja ležerno se obrnemo in izvedemo met z žogico. V taki trenutkih ne bomo potem izvedli vaje odpoklica do konca. Podoben met bomo ponovili v naslednji vaji, če bo pes pritekel do nas in sedel. Takoj za tem ponovimo isti met z žogico, kot nagrado za hitri prihod. Lahko izvedemo tudi nenadni tek, vstran od psa ali katero drugo reakcijo, da pospešimo hitrost prihoda psa. V končni obliki odpoklica pa moramo doseči izvedbo vaje tako, da pes samo na slušno povelje vodnika hitro priteče do njega in sede tik pred njem. Vodnik pri tem miruje. Tako smo sestavili vajo odpoklica.

Lahko pa še enkrat opozorim na spoznano dejstvo. Pozornost psa na vodnika je ključni element nesoglasja med zunanjim dražljajem – okolico in vodnikovim poveljem. Komunikacija in signali morata biti obojestranska.

Dokončna oblika vaje bo praktično predstavljena na seminarju. Glede uporabe prisile pri šolanju psov, pred vsem vaje odpoklica, naj omenim vzrok uporabe. Po mojem mišljenju je bolje da me pes uboga z kančkom izsiljene avtoritete ( v naravi je to normalen proces – izboriti si s silo položaj v krdelu in je psu naraven ), kakor pa da pes odloča v urbanem okolju kaj bo počel. Oglejte si samo skico, do česa lahko pripelje neposlušen pes : V najboljšem primeru se konča samo pri veterinarju in sodniku za prekrške. Včasih pa taka in podobna situacija pripelje do izgube psa in dolgotrajnih posledic pri državnih organih – sodiščih. To pa po pravnih normah občuti vodnik kot lastnik psa.
Našteval bi lahko tisoč stvari, ki opravičujejo doslednost uporabe, vendar si bo moral vsak inštruktor, bralec,– vodja skupine, v končni fazi vodnik sam, poiskati odgovor na rešitev in izbrati pot za posamezno težavo pri odpoklicu!


VAJE V GIBANJU
Vaje v gibanju so sestavljene vaje in jih izvajamo in utrjujemo po posameznih elementih. Ko so elementi naučeni jih sestavimo.

Start

Vajo izvedemo kot vajo hoje ob nogi približno 10 do 14 korakov, se ustavimo poveljujemo vajo sedi z oddaljevanjem približno 3 do 5 korakov in obstanemo. Počakamo par sekund in se vrnemo k psu. Ko pridemo do psa se postavimo v osnovni položaj in zaključimo vajo z igro ali nagrado, kot kaže skica levo. To utrjujemo toliko časa, da dosežemo oddaljevanje brez, da se obračamo k psu. Čas zadrževanja vodnika ob psu, v momentu ko mu poveljuje vajo sedi se postopoma krajša.

Vaja prostor v gibanju, in odpoklic.
Start. Izvedemo vajo hoje ob nogi približno 10 do 14 korakov, se ustavimo izvedemo vajo prostor z oddaljevanjem približno 3 do 5 korakov in obstanemo. Počakamo par sekund in se vrnemo k psu. Ko pridemo do psa se postavimo v osnovni položaj in zaključimo vajo z igro ali nagrado. To utrjujemo toliko časa, da dosežemo oddaljevanje brez da se obračamo. Čas zadrževanja vodnika ob psu, v momentu ko mu poveljuje vajo prostor se postopoma krajša.





Start





Vajo obvezno zaključimo z igro ali nagrado.


Kot vajo stoj v gibanju, sedi v gibanju in vajo prostor v gibanju utrjujemo in izgrajujemo preko igre. Kaj je bistvo izgrajevanja in učni proces preko igre? Bistvo je da se pes preko igre hitreje uči, rad uči. Kot drugo, vaje v gibanju nimajo mirujočega stanja in napetosti kakor druge vaje, pred samim izvajanjem. Zato je predhodna igra primerna za učni proces. Vse ostalo ostane isto. Predhodno motiviramo psa za igro nato pa ko se počasi premikamo z motivom, torej ne iz mirujočega stanja, pogojujemo želeno vajo. V bistvu lovimo moment gibanja psa in gibanje vodnika. Ostalo sledi izgrajevanje po principu pogojevanja za motiv. Pogoj pa se stopnjuje iz lažjega k težjemu. Vaje v gibanju, ki so sestavljene iz več elementov v bistvu niso za psa nič novega. Predhodno morajo biti posamezni elementi dobro utrjeni, pes mora biti naučen tako, da bo zanesljivo vedel kdaj se element zaključi – ZTK. Vodnik je tisti, ki postavlja pogoje in zlaga elemente. Če se pojavi med izvajanjem določena napaka, jo ne popravljamo v sklopu, temveč jo vadimo ločeno od sklopa elementov vaje.

VAJA »NAPREJ« 
Končni cilj vaje naprej, kot je opisan in zahtevan s strani pravilnika KZS je za druge uporabnostne naloge neuporaben. Ta vaja se v praksi ne izvaja kot jo opisujejo pravila vendar ima v osnovi vse elemente, ki pa so v praksi uporabne in nepogrešljive za izvedbo akcije ali zadane naloge. Vaja naprej se uporablja vsakodnevno doma, na vseh vajah preiskav, na sprehodih, pohodih itn.. Lahko si zamislimo kako težavno bi bilo s psom prečkati neko ožino, brv, mostiček, ozko pot, če smo naloženi z opremo za reševanje in pes ne pozna vaje naprej. Vodnik bi preklinjal psa pes, bi pa zmedeno skakal okoli vodnika ker se nebi znala dogovoriti kdo bo spredaj in kdo bo zadaj. Da ne omenim, če imamo na nogah še turne smuči. Najprej bomo naučili osnovo tako kot jo zahteva pravilnik, nato pa bomo v praksi pripravili to vajo uporabno za delo. Po izpitnem programu zgleda vaja naprej takole ;
Vodnik gre na sodnikov znak z nenavezanim psom v določeni smeri, približno od 5 do 10 korakov naprej. Hkrati z dvigom roke obstane in da psu povelje "naprej". Pes se mora hitro oddaljiti, najmanj 40 korakov naravnost v nakazano smer. Na vodnikovo povelje "prostor" mora pes takoj zavzeti pozicijo prostor. Vodnik lahko drži roko dvignjeno v nakazani smeri toliko časa, dokler pes ne leže. Nato roko spusti ob telo in čaka na znak sodnika. Na sodnikov znak gre vodnik k psu, se postavi ob njegovo desno stran in da povelje "sedi".
Dovoljena povelja so : "Naprej", "prostor", "sedi".
Nepravilno izvajanje vaje in napake, ki jih sodniki pri tej vaji ocenijo :
Večkratno dvigovanje rok ni dovoljeno. Po danem povelju mora vodnik obstati – ne sme še naprej hoditi za psu. Pes se mora hitro oddaljiti v ravni liniji. Na povelje "prostor"mora pes takoj leči, se ne sme obotavljati.
Napake : Močan odklon iz linije – v stran, če se pes premalo oddalji, se pri tem obotavlja, predčasno leže ali če vstane, ko gre vodnik ponj, je potrebno odbiti ustrezno število točk.

Tako pravi pravilnik, mi pa bomo vajo izgradili v opisani osnovi. Vaja naprej spada med sestavljene vaje, te pa so : sedi, hoja ob nogi, oddaljevanje od vodnika in prostor. Vajo sedi
že imamo, hojo ob nogi tudi kakor vajo prostor. Pri tej vaji nam manjka samo oddaljevanje psa v zadani liniji. Da psa naučimo takega oddaljevanja – elementa vaje, moramo že na začetku učenja tega elementa postaviti za psa jasen cilj. Cilj, kakor mora pes hitro teči mora biti za psa viden, da bomo dobili želeno smer. Kadar pri učenju te vaje pes ne vidi cilja kam mora teči in zavzeti prostor, se pojavijo težave in napake že na samem začetku učenja. Najpogosteje nas pes v takem primeru gleda nazaj, se sicer oddalji od nas, a le nekaj metrov in nato znova priteče nazaj. Logično saj nima cilja. Pes pri tem nima ravne linije – pojavi se odklon in pričele bi se kopičiti težave zaradi nerazumevanja iz obeh strani. Hitrost psa pa bi bila v najboljšem primeru običajna hitra hoja. Naj večja težava pri učenju vaje naprej, če pes nima cilja, je v tem, da bo pes učeni proces sprejel kot negativno vajo, pri kateri ga vodnik venomer popravlja, mu daje dodatna povelja, ga odganja od sebe, pri tem pa je še živčen, ker ga pes ne razume. Vaja naj izgleda takole ;

Za vidni cilj, ki ga postavimo pred izhodiščno pozicijo približno 10-20 korakov, si izberemo na primer kapo, torbico, anorak in podobno. Nekaj kar se da opaziti na daleč in da je vodnikov predmet. Tak predmet bomo proti koncu učenja vaje odstranili, je pa na začetku nujno potreben. Za začetek je pomembno, da pes vidi, kam mora steči - priti. V našem primeru si bomo za vidni cilj izbrali športno kapo »MIP«. Kapa ni motiv za psa temveč le vidna orientacija, vidno znamenje kjer bomo postavili motiv. Za motiv si izberemo ali hrano ali predmet, ki ga ima samo za igranje ( žogico ali kaj podobnega). Predmeti, ki jih imamo za učenje vaje prinašanja kot so ; prinosila za aportiranje, razne klobase za igranje, ne priporočam ! Mislim tiste klobase za igranje s katerimi potom igre učimo prinašanje. Če pri tem uporabljamo predmete s katerim učimo vajo prinašanja, se nam pojavijo težave pri prinašanju. Zelo rado se zgodi da nam potem ko bi pes moral prinesti odvržen predmet, se uleže pri njem, namesto da bi ga prinesel. Te dve vaji moramo strogo ločit.

Pred začetkom izvajanja elementa oddaljevanje od vodnika, gremo s psom do kape, ki leži v ravni liniji gledano iz našega izhodiščnega položaja. Na kapo ali poleg nje položimo MOTIV ( hrano ali igračo ) tako, da jo pes vidi in ga zadržimo za ovratnico ali na vrvici, da ne more priti do položenega motiva. Pes nas mora videti kam smo položili ali odložili MOTIV – iskani cilj za psa. Vrnemo se z psom nazaj na izhodiščni položaj. Psa pri tem držimo za ovratnico, ali pa je na vrvici pripet in to tako, da ni na zadrgi ! Obrnemo se proti cilju. Še vedno pa držimo psa za ovratnico. Psa lahko postavimo tudi že v začetno pozicijo - sedeči položaj. Pri tem pa mora pes še vedno pozorno gledati v smeri cilja. Iz izhodiščnega položaja gremo z psom v smeri proti kapi : Za začetek naredimo dva do pet korakov s psom proti cilju, in ga še vedno držimo z levo roko za ovratnico. Pes mora imeti cilj priti do hrane oziroma do žogice. Po približno petih korakih – število za začetek ni pomembno, izvedemo vajo. Istočasno ko obstanemo dvignemo roko in poveljujemo naprej.
Pes bo hitro stekel v nakazano smer proti kapi kjer leži hrana ali žogica. Roko držimo toliko časa v nakazano smer dokler pes ne doseže cilja. Ko pes doseže cilj se mirno približamo do njega in mu poveljujemo prostor. Povelje prostor naj bo podprto še z jasnimi znaki pantomime – z roko. Nato nekaj časa počakamo, da pes hrano poje, oziroma, če ima žogico, jo naj prime in grize, vendar naj pri tem leži na prostoru. Vodnik naj se nato oddalji nekaj korakov nazaj od koder je izvajal vajo in to tako, da ima psa vedno pod vidnim nadzorom. Po kratkem času pride ponovno do psa, se postavi ob njega ter vajo zaključi z igro. Tako učno vajo ponovimo večkrat zapored. Večkrat zapored brez časovnega zamika zato da se bo iz situacij naučil, da ga čaka pri vidnem cilju »kapi« žaljeni moti. S tem bomo dosegli da bi pes takoj po našem slušnem povelju naprej stekel do vidne oznake. Ko pes ta element vaje razume – na znak vodnika hitro steče do oznake - kape in leže ter čaka na zaključek – igro, lahko začnemo menjati smer prihoda k oznaki. Do sedaj smo delali samo iz ene smeri. Nato začnemo spreminjati smeri prihoda in postopoma prenesemo vajo naprej tudi v vsesplošno življenje.

VAJA GLAS
Vajo glas učimo že zelo zgodaj. Že kot mladiča, ki ima željo po kakšni stvari - moramo ga dobro opazovati, ga potrdimo SKINNER z želeno stvarjo.
Primer ;
• Pes nas čaka pred vrati, ko smo se napravili in pripravili, da gremo na sprehod. Trenutek - kdaj potrdimo želeni izhod? Potrditev – odpiranje vrat bomo izvedli v trenutku, ko bo pes začel cviliti ali bo zaradi nestrpnosti z glasom opozarjal vodnika na želeni izhod. Vrata odpremo v trenutku takega vedenja.
• Pred hranjenjem je pes nestrpen in komaj čaka da postavimo posodo s hrano na tla. Takrat se vodnik ustavi in mirno v popolni tišini čaka reakcijo psa. V trenutku ko pes zacvili ali zalaja izvede postavitev posode na tla.
• Enak proces izvedemo med igro. Psa predhodno izzovemo v igro, se ustavimo in obmirujemo. V trenutku tega čakanja ko pes reagira z glasom ga potrdimo z metom predmeta.
• Iz prakse lahko nakažem še en primer, ki je skoraj najbolj zanesljiv. Pred sprehodom psa privežemo in izvedemo kot da gremo sami na sprehod. Pes bo v takem primeru kaj hitro začel protestirati z glasom. Potrditev – vodnik v trenutku, ko pes prvič zalaja ali zacvili, se vodnik takoj obrne in vrne do psa, ga odveže in vzame psa na sprehod.


Naštel sem nekaj primerov kako začeti oziroma
kateri trenutek vedenja psa moramo potrditi za
učenje vaje glas. Učni proces naj se stopnjuje
postopoma. V začetku ga moramo potrditi že v
namenu lajanja, ko pes samo cvili ali reagira
z glasom. Pozneje, ko preide cviljenje ali
jokanje v lajež pa stopnjujemo čas, vztrajnost
in intenzivnost lajanja. Končna oblika vaje »glas« 
naj bo izurjena tako, da vodnik, ki mirno stoji
brez telesnih signalov – pomoči, oziroma dodatnih
signalov s pantomimo na slušni signal – povelje,
pes laja. Vajo glas bomo uporabili kot sestavno
vajo pri preiskavah.


Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč