Nenadna stanja, ki lahko neposredno ogrozijo življenje

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

 PODHLADITEV

Avtor: Jurij Gorjanc

Definicija: Normalna temperatura jedra telesa je med 37 oC in 38 oC. Podhladitev pomeni padec temperature jedra telesa pod 35 oC. Jedro telesa so notranji organi trupa in možgani (vitalni organi), kjer se temperatura kljub ohlajanju le počasi spreminja. Ostali deli telesa spadajo k periferiji (koža, udi).
Jedro telesa ohranja stalno temperaturo na račun ohlajanja periferije
V prvi pomoči temperature jedra ne merimo, nekoliko si pomagamo z merjenjem temperature na bobniču s timpanotermometrom (glej poglavje osnovne življenjske funkcije). Temperaturo ocenimo predvsem po zunanjih znakih. Prepoznati in ločiti moramo blago, zmerno in hudo podhladitev.


Vzroki: Zunanji (mraz, veter, hipoksija, mokrota-padavine) in notranji vzroki - poškodbe, izčrpanost, različne bolezni.


Razlaga: Voda ima 25-krat večjo toplotno prevodnost od zraka, zato se v mokrih oblekah veliko hitreje podhladimo. Hitreje pride do splošne podhladitve pri otrocih in starostnikih. V gorah pomislimo na možnost podhladitve pri vsakem hudo poškodovanem. Tudi obratno: pri vsakemu podhlajenemu, še posebej nezavestnemu, pomislimo na možnost pridruženih poškodb.


Značilnosti, klinična slika, simptomi in znaki:
I. stopnja - blaga podhladitev
Bolnikova zavest je bistra, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost. Pulz in dihanje sta pospešena.
Temperatura jedra telesa je med 35 oC in 32 oC.
II. stopnja- zmerna podhladitev
Bolnik je zaspan in otopel, drgetanje preneha, dihanje in bitje srca sta upočasnjena. Temperatura jedra telesa je med 32 oC in 28 oC.
III. stopnja - huda podhladitev

Bolnik je nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in neredna. Temperatura jedra telesa je med 28 oC in 24 oC.

IV. stopnja - pri temperaturah jedra pod 24 oC govorimo o navidezni in klinični smrti (glej poglavje smrt). Potrebno je oživljanje.


Preventiva: Primerna obleka glede na temperaturne razmere in napovedano vreme. Dobra hidracija. Rezervna suha obleka v nahrbtniku.


Prva pomoč: Če je podhlajeni na izpostavljenem terenu (veter, dež, sneg), ga najprej transportiramo v zavetje (šotor, koča, zavetrje). Če to ni možno ali če transport traja dlje časa, ga preko njegove obleke zavijemo čimbolj neprodušno s t. i. parotesno zatesnitvijo (astronavtska folija, bivak vreča). Kadar lahko sam hodi (blaga podhladitev), ga tako zavijemo preko zgornjega dela telesa

  • Pri blagi podhladitvi: podhlajenega zaščitimo pred mrazom, spodbujajmo gibanje in telovadbo. Po kratkih požirkih naj pije vroč sladkan čaj.
  • Pri zmerni podhladitvi: podhlajenega prav tako zaščitimo pred mrazom. Če požiranje ni več zanesljivo, naj ne pije tekočin (nevarnost zadušitve)! Podhlajenega premikamo le, če je nujno. Ob premikanju lahko pride do motenj srčnega ritma zaradi prerazporeditve mrzle krvi iz okončin proti jedru telesa. Skrbno nadziramo stanje in ukrepamo ob nastopu nezavesti (bočni položaj) ali zastoju srca (oživljanje).
  • Pri hudi podhladitvi: podhlajenega namestimo v bočni položaj, zaščitimo ga pred mrazom, nadziramo dihanje in bitja srca. Pripravimo se na oživljanje. Za preverjanje dihanja in posrednih znakov bitja srca si moramo vzeti dovolj časa (1 minuto). Če ju z našimi čutili ne zaznamo, začnemo nemudoma oživljati (stopnja podhladitveIV). Oživljanje izvajamo v enakem razmerju stisov prsnega koša in vpihov (30:2) in z enako frekvenco (100/min) kot pri nepodhlajenih (glej poglavje o oživljanju). Oživljati moramo, dokler ne pride zdravnik. Če gre za podhladitev v plazu (zasutje), moramo preveriti prisotnost zračnega žepa in po potrebi očistiti dihalno pot (sneg).


Velja pravilo: "Noben podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev".
Zaščito pred mrazom in počasno ogrevanje dosežemo najlažje z improvizacijo toplotnega ovoja. Nekdaj priporočeni Hiblerjev toplotni ovoj ali omot je danes neuporaben oz. nepraktičen.


Izdelava improviziranega toplotnega ovoja:

  • najdimo zavetje pred vetrom
  • odstranimo mokro obleko
  • oblecimo topla in suha oblačila, na trebuh položimo grelno oblogo (ne direktno na kožo!). To je lahko plastenka s toplo tekočino, termofor ali kemične grelne vrečke. Jedro telesa (trup) ovijmo s folijo (brez udov) in nato v odeje ali oblačila, ki so na voljo. Na koncu uporabimo bivak ali spalno vrečo. Ne pozabimo na rokavice in kapo. S takim ovojem preprečimo nadaljnje ohlajanje, v toplem okolju (koča, transportno vozilo) pa z njim dosežemo varno in počasno ogrevanje (do 1 oC na uro).
Slika: Izdelava toplotnega ovoja

Podhladitev2.png
Podhladitev3.png

POZOR!
Vsak podhlajeni na terenu je lahko tudi poškodovan in obratno: vsakemu poškodovancu v gorah grozi podhladitev! Zmerno in hudo podhlajenega (stopnja II, III, IV) premikamo obzirno.


Povzetek: Splošna podhladitev je v gorah verjetna v vseh letnih časih. Ukrepati moramo hitro, še posebej pri stopnji II, III in IV, kjer je vedno potrebna nadaljnja zdravniška oskrba. Naša naloga je zaščita pred mrazom, vetrom, oskrba poškodb in čim hitrejši obziren transport. Čeprav so bolj podhlajeni možgani tudi bolj in dlje zaščiteni pred pomanjknjem kisika, naj nas to ne odvrne od hitrega transporta do najbližje bolnišnice.
Če z našimi čutili ne zaznamo znakov življenja, začnemo takoj oživljati in vztrajamo čim dlje zmoremo.


Viri:
Gorjanc J. Splošna podhladitev na terenu. Slovensko združenje za urgentno medicino. Portorož 2017. Simpozij Urgenca: 117-22.
Gorjanc J. Poškodbe zaradi mraza. In: Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 439-44.
Brunello A.G., Waliser M, Hefti U. The Cold. In: Outdoor and Mountain Medicine. SAC Verlag Bern. 226-32.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika