Nosila

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Nosila TSL Franco Garda

Namen tega zapisa je seznanitev zainteresiranih s pripravo in uporabo nosil Franco Garda proizvajalca TSL (v nadaljevanju nosil TSL). Navodila vsebujejo načine sestavljanja in vpenjanja nosil, transport nosil in priporočila za vzdrževanje. Na koncu je dodano tudi navodilo za inštruktorje, ki bodo usposabljali članstvo.
Za uspešno razumevanje tehnik vpenjanja nosil na glavne in varovalne vrvi je potrebno poznavanje osnovne vrvne tehnike GRZS. Ta zapis ne vsebuje opisa tehnike transporta v helikopter.

Izrazoslovje: V besedilu so uporabljeni različni izrazi za način transporta, ki jih pojasnjujem tukaj:

- Prečni transport: Nosila so v vodoravnem položaju, reševalec se nahaja ob boku poškodovanega (npr. pri vertikalnem transportu v steni navzgor ali navzdol, pri dvigu v helikopter).
- Vzdolžni transport: Nosila so vzporedna z naklonino spuščanja, reševalec se nahaja pri nogah poškodovanega, nosila se pomikajo po daljši osi (npr. transport po stezi, …).

Splošen opis nosil TSL in uporaba

Nosila TSL so večnamensko transportno sredstvo namenjeno transportu poškodovanih. Primerna so za transporte v manj zahtevnem svetu, z dodatki pa je mogoč tudi transport s helikopterjem, po snegu in vodi. Nosila TSL so manj primerna za strme spuste in povsod tam, kjer je potrebno drsenje po tleh, čeprav je uporaba tudi v takih terenih mogoča. Največja dovoljena obremenitev nosil je 150 kilogramov.

Osnovni sestavni deli nosil TSL so:

- Osnovna tridelna lupina izdelana iz nerjavečega jekla in kompozitnih materialov.
- Zaščitno pregrinjalo, ki omogoča nekatere imobilizacije.
- Sistem vponk za prečni transport.
- Sistem teleskopskih drogov z ročicami za vzdolžni transport in dve oprti za vse vrste prenašanja nosil.
- Podvozje.
- Nastavek za drsenje z nožnim delom naprej (spatula).
- Ročice in smerna vodila za transport v snegu.
- Dodatki za helikoptersko reševanje (preprečevanje rotacij).


Osnovna tridelna lupina

Osnovna lupina je sestavljena iz treh delov: podlage za glavo, podlage za trup in podlage za noge. S sklepi za spajanje jih spojimo v celoto. Sklopljeni skupaj tvorijo osnovno podlago, ki že omogoča transport, na to podlago pa pritrjujemo vse ostale dodatke za zaščito poškodovanega in različne vrste transporta.

Slika: Osnovna tridelna lupina nosil TSL


Masa podlage za noge je 2,7 kilogramov, podlage za trup 5,8 kilogramov in podlage za glavo 1,9 kilogramov; skupaj 10,4 kilogramov.


Sklapljanje nosil TSL

Tridelno osnovno lupino sklopimo na dveh mestih. Spodaj je prikazan način sklapljanja podlage za noge in trupa. Podlago za glavo sklopimo na enak način.
Postopek je naslednji:
- Podlago za trup postavimo na tla.
- Podlago za noge (glavo) pravokotno dvignemo in jo nasadimo na podlago za trup.
- Podlago za noge postavimo v vodoraven položaj. 
- Na obeh spojih zataknemo fiksirno ročico. Ta ročica preprečuje, da bi sklop razpadel.


Slika: Sklapljanje osnovne lupine

Slika: Zapiranje fiksirne ročice na sklopu

Pri vseh namestitvah dodatkov je potrebno vedeti naslednje:
- Rdeče oznake se vpenjajo na sklop trup-glava.
- Črne oznake se vpenjajo na sklop trup–noge.
Na vsakem sklopu se na vrhnjem delu nahaja vpenjalna luknja, ki jo uporabljamo za vpetje dodatkov.


Zaščitno pregrinjalo

Zaščitno pregrinjalo je namenjeno zaščiti poškodovanega. Notranji del omogoča delno imobilizacijo in nudi podlago in zaščito, s trakovi zagotovimo stabilno lego poškodovanega:
- Oporo za glavo nastavimo glede na velikost glave poškodovanega, s trakom za fiksiranje brade stabiliziramo glavo v stabilen položaj.
- Z oporno blazino za prsni koš in trakovi za preprečitev vzdolžnega drsenja stabiliziramo trup.
- S trakovi za noge stabiliziramo noge.

Celotno zaščitno pregrinjalo je na osnovno lupino pritrjeno s posebnimi zankami. Te zanke moramo preveriti preden naložimo poškodovanega.

Slika: Zaščitno pregrinjalo

Sistem vponk za prečni transport

Sistem vponk, povezanih z vrvmi, je namenjen prečnemu transportu poškodovanega (npr. stensko reševanje, dvig v helikopter). Sestavljen je iz štirih hruškastih vponk, ki jih vpnemo v sklepe za spajanje in glavne jeklene vponke, ki je namenjena vpetju v PAW ploščo ali v vpenjalni sistem vitla helikopterja.
Vrvi ob hruškastih vponkah so označene z rdečimi oziroma črnimi oznakami: Črne vpnemo v vpenjalno luknjo na sklopu med podlago za trup in podlago za noge, rdeče v sklop trup-glava. Zapirala vponk morajo biti obrnjena navznoter.
Centralna točka vpetja je PAW plošča, kamor vpnemo (enako kot pri nosilih UT2000):
- Jekleno vponko nosil TSL.
- Reševalca z Grillonom ali škripcem.
- Ponesrečenega, če ima plezalni pas, s popkovino.
- Rezervno vrv.
- Obe glavni vrvi do sidrišča.

Slika: Vpetje sistema vponk za prečni transport
Slika: Vpetje sistema vponk za prečni transport
Slika: Vpetje sistema vponk za prečni transport


Sistem drogov za vzdolžni transport

Drogovi za vzdolžni transport so namenjeni klasičnemu prenašanju nosil. Tak transport lahko vključuje tudi uporabo podvozja in oprti. Vzdolžni transport seveda lahko poteka tudi brez dodatkov, saj ima osnovna lupina ob straneh prijemališča.
Drogove za vzdolžni transport namestimo ob straneh osnovne lupine:
- Črna drogova namestimo na sklopa trup-noge.
- Spojnike drogov izvlečemo, da se zaskočijo in spojimo drogove.
- Rdeča drogova namestimo na sklopa trup-glava.
- NUJNO zaskočimo vse razcepke, ki preprečujejo izpad drogov.

Slika: Namestitev drogov za vzdolžni transport
Slika: Namestitev drogov za vzdolžni transport
Slika: Namestitev drogov za vzdolžni transport



Slika: pritrditev droga na sklop in zaščita z razcepko


Slika: Namestitev spojnika droga

Kjer podlaga dopušča, pod težišče nosil namestimo podvozje. Podvozje nima fiksnega mesta, zato težišče določimo s poskusom, oziroma podvozje ustrezno premaknemo. Puščica mora biti obrnjena v smer gibanja.

Slika: Nameščanje podvozja

Slika: Nameščanje podvozja


Vzdolžni transport nam olajša oprt, ki si jo namesti reševalec. Zanke, ki so všite na bočnih straneh oprti nataknemo na drogove za prenašanje. V zahtevnem terenu, npr. na stezi, kjer so visoke stopnice ali skoki, ostri ovinki, postanejo drogovi za prenašanje ovira, zato na takih mestih drogove snamemo.

Transport v zahtevnem svetu

Pri transportu v zahtevnem svetu, npr. stenski transport, strmi spusti, položne stene, kamini, poraščen teren, ostri ovinki poti, ... so lahko transportni drogovi ali transportne ročke ovira, saj lahko pride do zatikanja ob ovire. Take transporte izvajamo brez drogov za nošenje, uporabljamo le osnovno lupino.
V praksi lahko naletimo na veliko različnih situacij, ki od ekipe zahteva iznajdljivost in zmožnost prilagajanja. V nadaljevanju so zato opisana le splošna navodila.

Stenski transport (prečni transport)

Stenski transport praviloma izvajamo brez vseh dodatkov. Glavna točka za vpetje je PAW plošča, kamor vpnemo:

- Nosila v eno od notranjih lukenj.
- Dodatno vrv v drugo od notranjih lukenj.
- Reševalca v eno od zunanjih lukenj.
- Ponesrečenca, če je možno ali ima pas, v drugo od zunanjih lukenj.

Slika: Prečni transport

Stenski transport v strmih stenah omogoča dobro lego poškodovanega, za reševalca ob nosilih pa je usmerjanje težavno (z veliko dela za roke). Pomagamo si lahko tako, da nosila stabiliziramo s kratko vezjo v pas (npr. uporabimo komplet vponk ali pomožno vrvico) in si tako pomagamo tudi z nogami.

V položnih stenah se obremenitev reševalca ob nosilih še poveča, pomoč spremljevalca je v tem primeru nujna. Pri tem reševalec spremljevalec lahko ostane na svoji vrvi, v posebnih primerih, ko gre za izrazito težaven teren, pa se lahko prepne v PAW ploščo k nosilom in reševalcu ob njih na naslednji način:

- Spremljevalec se samozavaruje v PAW ploščo, kamor sta vpeta nosila in reševalec ob nosilih in počasi prenese obremenitev s svoje vrvi na glavno sidrišče.
- Sidrišče na delovišču, kamor je vpet spremljevalec predelamo tako, da je možno manevriranje (spuščanje, dviganje, ...).
- Spremljevalec se odveže od svoje vrvi in konec vpne v PAW ploščo. Pri tem manevru mora paziti, da mu vrv ne uide, po potrebi jo zavaruje z bičevim vozlom v manevrski zanki svojega pasu.

Tako predelano sidrišče od zdaj naprej deluje sinhrono z glavnim sidriščem, kjer sta vpeta nosila in reševalec ob nosilih. (Do PAW plošče vodijo 3 vrvi!)

Če se spremljevalec vrne na svojo vrv, postopek izvede v obratnem vrstnem redu:

- Spremljevalčevo sidrišče popusti vrv tako, da jo lahko spremljevalec izpne iz PAW plošče.
- Reševalci ob spremljevalčevem sidrišču po potrebi spustijo ali poberejo vrv (npr. tako, da pride do vznožja stene) in izdelajo blokado.
- Spremljevalec se prepne na tako pripravljeno vrv in izpne samovarovanje iz PAW plošče.

Vpenjanje kamorkoli drugam, ne da bi bil spremljevalec vpet tudi v PAW ploščo NI dovoljeno.

Strmi spusti

Strmi spust pomeni transport po taki naklonini, da je potrebno varovanje in ga ni možno izvajati s pritrjenim podvozjem. To je lahko npr. transport po melišču, snežni strmini, strmi stezi, grapi, strmem pobočju ... Strme spuste lahko izvajamo brez drogov in ročic za nošenje ali z njimi. Lahko uporabimo tudi teleskopske drogove. Nosila drsijo neposredno po tleh, na nožnem delu nosil mora biti nameščen nastavek za drsenje.


Slika: Nastavek za drsenje


V prvem primeru je sistem vponk za vzdolžni transport vpet tako, da sta rdeče označeni vponki vpeti v luknjo na sklopu trup-glava (in nosita obremenitev), črno označeni vponki pa samo vpnemo vanje (ne nosijo obremenitve).
V drugem primeru, ko imamo nameščene nosilne drogove, pa imamo vpenjalne luknje na sklopih zasedene. Zato v tem primeru izdelamo vpetje skozi stranske luknje na lupini nosil.

Slika : Vpetje pri vzdolžnem transportu (manjka še nastavek za drsenje)

Ko uporabljamo teleskopska drogova, ju vpnemo v okrogli luknji na nožnem delu nosil (bližje delu za trup). Srednjo vponko drogov vpnemo na vrh nastavka za drsenje. Ostala vezava v PAW ploščo je enaka, kot pri stenskem transportu, reševalec ob nosilih je lahko vpet direktno v PAW ploščo, po potrebi se lahko prepne tudi v luknje na lupini nosil.

Nevarnosti pri vodenju nosil pri strmih spustih (vzdolžni transport)

Pri vseh strmih spustih ali transportu po ozkih stezah je poškodovani in ekipa reševalcev izpostavljena več nevarnostim. Nevarni so padajoči ali kotaleči predmeti, ki ogrožajo vsak tak transport. Zato je na nevarnih delih poti potrebna velika pozornost spremljevalca in nenehna komunikacija z vodjo delovišča.

Lahko se zgodi, da med transportom, ko smo že namestili podvozje, ponovno naletimo na bolj strm odsek poti ali na nepredvideno oviro (npr. snežišče, ...). V takih primerih se včasih v želji po hitrem transportu odločimo kar za obliko varovanja, kjer več reševalcev zavira na vrveh, ki so vpete v nosila. Velika nevarnost pri takem načinu preti, da se lahko obremenitev nenadoma sunkovito poveča (npr. nekdo ob nosilih izgubi ravnotežje in se obesi na nosila). Če v tem trenutku tudi ostali niso pozorni, lahko pride do nove nesreče. Zato v takih primerih vedno izdelamo sidrišče in izvedemo strmi spust!


Transport na smučeh

Transport na smučeh lahko izvajamo tako, da ima poškodovani glavo spredaj ali zadaj. Če transport poteka z nogami naprej, mora biti nameščen nastavek za drsenje. Na nožnem delu lupine morajo biti nameščena vodila!
Za transport namestimo teleskopska drogova, spredaj v sprednji točki za vpetje, v primeru transporta z nogami naprej pa v notranje luknje nožnega dela. Vodilno vponko vpnemo v srednjo luknjo nastavka za glavo oziroma nastavka za drsenje.

Slika: Vodila nameščena na nožnem delu


Slika: Transport na smučeh z uporabo teleskopskih drogov
Slika: Transport na smučeh z uporabo teleskopskih drogov


Slika: Vpetje sredinske vponke in zavorne vrvi

Prenašanje zloženih nosil TSL

Do mesta, kjer bomo poškodovanega namestili v nosila, nosila TSL prenašamo s pomočjo oprti ali s pomočjo namenskega nahrbtnika. Podvozje prenašamo z oprtjo.

Slika: Prenašanje nosil in podvozja z oprtjo




Nosila UT2000

V gorah uporabljamo nosila UT 2000 za transport ponesrečencev z različnimi poškodbami in za prenos različnih bremen. Nosila so sestavljena iz dveh simetričnih delov in dodatkov. Brez dodatkov so težka 7,3 kilograma, dolga 2 metra, široka 44 centimetrov in visoka 12 centimetrov. Nosilnost sestavljenih nosil je 140 kilogramov (1 človek).
Dodatki so:
- Kolo z vilicami.
- Sani.
- Ročice.
- Trakovi (8), prilagojeni za različne transporte v gorah.

V GRSS smo na osnovi originalnega dela proizvajalca Kohlbrat&Bunz izdelali sani, ki jih namestimo na spodnjo stran nosil. Sani povečajo kompaktnost nosil, omogočajo namestitev vilic za transport s kolesom in namestitev prečnih sani. Prečne sani namestimo na nosila na enak način kot pri marinarju. V GRSS smo razvili in izdelali tudi ročice, ki bistveno olajšajo vzdolžni transport.
Za transport v gorah uporabljamo nosila z nameščenimi sanmi, ki povečajo kompaktnost nosil in ščitijo nosila pred poškodbami. Izjemoma uporabljamo nosila brez sani za transport v snegu.
Sestavni del dodatkov nosil je šest trakov, ki so namenjeni vodoravnemu transportu in so priloženi nosilom v posebni vrečki pod mrežastim nosilcem. Nosilom sta priložena tudi dva brezkončna trakova z dolžino 80 centimetrov in dva trakova z dolžino 60 centimetrov. Nosilnost trakov je najmanj 20 kN, uporabljamo pa jih za vzdolžni transport.


Uporaba nosil

Prenos bremen na hrbtu – krošnja

Polovici nosil uporabimo kot krošnji za prenos reševalne in osebne opreme na mesto nesreče. V zimskih razmerah moramo zaščititi spojne elemente nosil, ker bi sneg in led v teh elementih onemogočila sestavljanje nosil.
Slika: Nosnja na hrbtu

Pomožno ležišče za oskrbo ponesrečenca
Slika: Nosila kot ležišče

Nameščanje sani
Slika: Nameščanje sani


Sani so sestavljene iz štirih delov, ki se delijo na dva leva in dva desna dela. Ločena sta s poševno zarezano glavno cevjo (glej mesto A), ki se mora pri namestitvi pokriti s poševno zarezano luknjo na nosilih. Na enem levem in na enem desnem delu sani sta pritrjena napenjalna vijaka. Pri nameščanju sani na nosila moramo paziti, da ne poškodujemo spojnih mest. Natikamo sočasno v obe luknji hkrati. Zaželeno je, da so sani nameščene na nosila tudi takrat, ko jih ne uporabljamo. Med dostopom na mesto nesreče in ob vračanju v skladišče jih zavarujemo s pritrdilnimi trakovi, ki so sestavni del nosil.

Spajanje in priprava nosil

Postopek:

  1. Spajanje polovic: Prvi reševalec postavi polovico nosil s predhodno nameščenimi sanmi v navpičen položaj, drugi reševalec postavi drugo polovico na prvo, nato spojita polovici. Pri tem morata biti plastična spojna elementa zanesljivo zaskočena. Pri spajanju se sliši glasen klik. Pri tem spajanju je pomembno, da sta drsna dela plastike prekrita v smeri gibanja transporta tako, da kaže rumena puščica smer gibanja.
  2. Fiksiranje z napenjalnima vijakoma: Sani spojimo z napenjalnima vijakoma in jih močno privijemo. Med transportom je treba nadzorovati zanesljivost te zveze.
  3. Dodatno varovanje: Nosila postavimo v vodoraven položaj. Na sredini dodatno zvežemo polovici s trakovoma, ki sta pripeta na nosilih in ju uporabljamo tudi za naramnici pri krošnji. Trakova ovijemo enkrat okoli navpičnega dela okvirja nosil in ju speljemo skozi spodnjo luknjo spojnih elementov, ju na drugi strani dvakrat ovijemo okoli drugega navpičnega dela okvirja in vezavo zaključimo z dvema varovalnima vozloma.
Sika: Spajanje nosil

Spuščanje in dviganje nosil v vodoravnem položaju nosil - vodoravni transport

Vodoravni transport uporabljamo za reševanje iz stene in povsod tam, kjer mora biti ponesrečenec v vodoravnem položaju. V razčlenjenih stenah in na težko prehodnih pobočjih lahko sodeluje pri spustu še en reševalec, ki pomaga reševalcu ob nosilih. Za spuščanje tega reševalca uporabimo dodatno statično vrv in desonder vpet v center sidrišča. Vodja sidrišča mora poskrbeti za koordinirano spuščanje.
Velika nevarnost za reševalce in ponesrečenca je padajoče kamenje. Nevarnost zmanjšamo s pazljivo izbiro smeri spusta in z veliko previdnostjo med spuščanjem.

Priprava nosil

Slika: Priprava nosil za vodoravni transport

Postopek:
  1. Nameščanje nosilnih trakov: Nosilne trakove pred uporabo preverimo glede poškodb in jih nato pritrdimo na nosila s kavbojskim vozlom. Trakova pri nogah ponesrečenca pritrdimo na ogrodje na mestu A, trakova pri glavi ponesrečenca pa na mestu B. S tem dosežemo vodoravno lego nosil in to, da je prijemališče nosilnih vrvi ali jeklenice nad težiščem ponesrečenca. Srednja trakova povezujeta obe polovici nosil in nosita obremenitev na sredini. Trak v sredini je napeljan skozi zgornjo luknjo na spojnih elementih do navpičnih delov okvirja. Primerno dolžino traku dosežemo tako, da ga na eni strani dvakrat ali večkrat ovijemo okoli ogrodja nosil. Vezava s trakovoma na sredini, ki smo jo naredili pri spajanju polovic nosil, ostane.
  2. Položaj ponesrečenca: Nosila za vodoravni transport pripravimo tako, da bo glava ponesrečenca na desni strani reševalca. Če se bo vodoravni transport nadaljeval v vzdolžni smeri nosil (transport po poteh ali tam kjer poškodba ponesrečenega to omogoča), je nosila za vodoravni transport treba pripraviti tako, da bo težišče ponesrečenega pri vzdolžnem transportu nad centrom kolesa in da bo rumena puščica na sredini nosil usmerjena v smeri gibanja. Od poškodb ponesrečenca je odvisno ali ima pri transportu glavo naprej ali ne.
  3. Nameščanje ročic: Če ocenimo, da bomo pri nadaljevanju tansporta potrebovali ročice, jih namestimo na nosila že pred transportom. S tem dosežemo, da ne bo potrebno naknadno premikati ponesrečenca. Ročice namestimo v enak položaj, kot so nameščene ročice pri gorskih nosilih mariner pripravljenih za vodoravni transpor. Način pritrditev ročic na nosila je prikazan na slikah spodaj.
  4. Nameščanje prečnih sani: Poteka enako kot na sani nosil mariner, po potrebi lahko namestimo prečne sani tudi na sani nosil UT2000, ki ščitijo nosila in olajšajo vodoravni transport v razčlenjenem terenu.


Prijemališče nosilnih statičnih vrvi ali jeklenice


Pri izdelavi prijemališča uporabimo prednostno vponke s samozapornimi zapirali - push twist. Če uporabimo vponke z maticami, jih obrnemo tako, da matice privijemo navzdol, ker se lahko med transportom zaradi vibracij in lastne teže same odvijejo. Vponke morajo biti med transportom obrnjene z maticami ali s samozapornimi zapirali stran od stene. Pomembno je, da tudi med transportom zagotovimo, da so matice privite in samozaporna zapirala v pravilnem položaju.


Spajanje trakov

  1. Z vponkama ločeno vpnemo trakove na levi in na desni strani nosil.
  2. Pravilno lego trakov preverimo tako, da dvignemo vponki z vpetimi trakovi. Pri tem morajo biti posamezni trakovi enakomerno obremenjeni (Slika ra-58).
Slika: Vpetje trakov

Uporaba plošče proizvajalca Petzl, tip PAW P63 (v nadaljevanju plošča PAW)

  1. Zaradi dobrega pregleda nad prijemališčem in zaradi najugodnejše lege vponk je to najboljša rešitev. Razporeditev in lega vponk pri transportu s pomočjo statičnih vrvi je razvidna iz slike.
  2. Če uporabimo jeklenico, jo vpnemo v ploščo PAW s sidriščno vponko, ki je vpeta v vrtljivo vponko na jeklenici.
  3. V zunanje luknje plošče PAW vpnemo pomični škripec, v katerega je vpet reševalec, ki spremlja nosila. S pomičnim škripcem se namesti v tak položaj, da so nosila v višini njegovih bokov. Po potrebi vpnemo v ploščo PAW tudi plezalno vrv, ki jo spremljajoči reševalec spravi v svoj nahrbtnik.
  4. V eno izmed vponk v plošči PAW ali direktno v ploščo PAW vpnemo pomožno vrvico ali trak, s katerim dodatno zavarujemo ponesrečenca, če to omogočajo njegove poškodbe.
  5. Preverimo vezavo in privijemo matice ali preverimo samozapornost zapiral na vponkah.
Slika: Vpetje nosil s PAW ploščico

Uporaba vponk za prijemališče nosilnih vrvi

To možnost uporabimo samo, če nimamo plošče PAW. Zaradi velikega števila vponk je lega vponk pri tej rešitvi neugodna. Razporeditev in lega vponk pri transportu s pomočjo statičnih vrvi je razvidna iz slik. Obvezna je uporaba vponk hruškaste oblike (HMS).
Za takšno prijemališče veljajo enaka pravila kot za prijemališče, pri katerem smo uporabili ploščo PAW. Razlika je le v tem, da so nosila, reševalec in plezalna vrv vpeti direktno v obe vponki, v kateri sta vpeti nosilni statični vrvi. Tudi če uporabimo sidriščno vponko namesto plošče PAW, je lega vponk manj ugodna, kot če uporabimo ploščo PAW.
Slika: Vpete s pomočjo vponk

Spuščanje in dviganje nosil v vzdolžnem položaju nosil - vzdolžni transport

Vzdolžni transport uporabljamo za strma spuščanja in dviganja, za transport po poteh in v snegu. Uporabimo ga tam, kjer poškodbe ponesrečenca to omogočajo. Za lažji vzdolžni transport lahko uporabimo tudi ročice in kolo. Pri strmih spustih je lega ponesrečenca neugodna, ker večino teže nosijo trakovi, s katerimi je pripet na nosila. Od poškodb ponesrečenca je odvisno ali ima pri transportu glavo naprej ali ne.


Priprava nosil in prijemališča nosilnih statičnih vrvi ali jeklenice pri glavi ponesrečenca

Pri izdelavi prijemališča prednostno uporabimo vponke s samozapornimi zapirali - push twist. Če uporabimo vponke z maticami, jih obrnemo tako, da matice privijemo navzdol, ker se lahko med transportom zaradi vibracij in lastne teže odvijejo same. Vponke morajo biti med transpotrom obrnjene z maticami ali s samozapornimi zapirali stran od stene. Pomembno je, da tudi med transportom zagotovimo, da so matice privite in samozaporna zapirala v pravilnem položaju.
Slika: Vpetje za vzdolžni spust

Postopek
  1. Namestitev ročic: Ročice so sestavljene iz dveh delov in jih po potrebi pritrdimo enako na obe strani sestavljenih nosil. Konstruirane so tako, da pri obremenitvi ne poškodujemo nosil. Pritrdimo jih v točkah 1, 2 in 3. Za pritrditev lahko uporabimo pomožno vrvico ali za ta namen prilagojene pritrdilne trakove. Način pritrditve ni določen, pomembno je, da je vezava dovolj trdna, da med transportom ne popusti. Za strma spuščanja in dviganja namestimo ročice v enak položaj, v kakršnem so nameščene ročice pri vzdolžnem transportu s pomočjo nosil mariner. Ker je zglob na ročicah šibka točka, je med transportom večkrat treba preveriti vijak, ki mora biti zategnjen.
  2. Namestitev trakov: Uporabimo dva 80 centimetrov dolga brezkončna trakova z nosilnostjo najmanj 20 kN, ki ju s kavbojskim vozlom pritrdimo na ogrodje nosil in speljemo skozi držalo nosil. Če smo predhodno namestili ročice, naredimo kavbojski vozel čez ročice in ogrodje nosil.
  3. Uporaba plošče PAW: Zaradi dobrega pregleda nad prijemališčem in zaradi najugodnejše lege vponk je to najboljša rešitev. V ploščo PAW sta vpeta nosilna trakova in po potrebi plezalna vrv, ki jo spravi spremljajoči reševalec v svoj nahrbtnik. V ploščo PAW vpnemo tudi ponesrečenca, če je to mogoče glede na njegove poškodbe. Pred transportom preverimo vezavo in privijemo matice ali preverimo samozapornost zapiralnih elementov na vponkah.
Slika: Vpetje v PAW ploščico pri vzdolžnem spustu

Uporaba vponk za prijemališče nosilnih vrvi

To možnost uporabimo samo, če nimamo plošče PAW. Lega vponk je pri tej rešitvi neugodna. Obvezna je uporaba vponk hruškaste oblike (HMS).
Za takšno prijemališče veljajo enaka pravila kot za prijemališče, pri katerem smo uporabili ploščo PAW. Razlika je le v tem, da so nosila, glavna vrv in ponesrečenec vpeti direktno v dve vponki, v kateri sta vpeti nosilni statični vrvi, oziroma v sidriščno vponko, v katero je z vrtljivo vponko vpeta jeklenica. Lega vponk je neugodna tudi, če namesto plošče PAW uporabimo sidriščno vponko.

Slika: Vpetje v vponke pri vzdolžnem spustu

Vpetje reševalca v nosila pri vzdolžnem transportu
Slika: Vpetje reševalca pri vzdolžnem spustu

Postopek:
  1. Namestitev ročic: Ročice so iztegnjene ter služijo za oporo in vodilo spremljajočemu reševalcu ob nosilih.
  2. Namestitev trakov: Uporabimo dva 60 centimetrov dolga brezkončna trakova z nosilnostjo najmanj 20 kN, ki ju s kavbojskim vozlom pitrdimo na ogrodje nosil. Če smo predhodno namestili ročice, izdelamo kavbojski vozel čez ročice in ogrodje nosil. Trakova nista speljana skozi držalo nosil. Če nimamo ročic, pritrdimo na ogrodje nosil dva 80 centimetrov dolga brezkončna trakova, s katerima spremljajoči reševalec vodi nosila.
  3. Vpetje reševalca: Reševalec se s pomičnim škripcem vpne v nosilna trakova. Pred transportom preverimo vezavo in privijemo matice ali preverimo samozapornost zapiral na vponkah.


Vzdolžni transport z nameščenim kolesom

Na sani namestimo vilice, v katere vpnemo kolo. Kolo mora biti nameščeno pod težišče ponesrečenca. Med vzdolžnim transportom namestimo vilice in kolo tako, da dvignemo nosila. Med transportom je zaradi višjega težišča vodenje nosil z ročicami bistveno lažje kot vodenje nosil brez ročic.
Če ni nevarnosti za zdrs nosil, vodita nosila s pomočjo iztegnjenih ročic dva reševalca, ostali pa lahko pomagajo pri dviganju, vlečenju in zadrževanju nosil s plezalno vrvjo, s pomožnimi vrvicami ali trakovi, vpetimi na okvir nosil.
Če je med transportom nevarnost za zdrs, ravnamo po točkah za spust. V tem primeru lahko pomagata pri vodenju nosil še eden ali dva reševalca, ki sta varovana vsak na svoji statični vrvi, ki sta vpeti v centru sidrišča. Spuščamo ju ločeno z desonderjem.
Slika: Vpetje kolesa

Transport v snegu

Med transportom v snegu, pri katerem ni nevarnosti za zdrs, si pomagamo s smučmi ali krpljami. Lahko uporabimo spojena nosila brez nameščenih sani in ročic. Sani morajo biti na sredini spojene.
Za vleko in vodenje nosil pritrdimo na okvir nosil pomožne vrvice ali brezkončne trakove. Način pritrditve ni predpisan, odvisen je od terena in teže transporta. Za vleko ali zadrževanje nosil, kjer sodeluje večje število reševalcev, uporabimo plezalno ali statično vrv, ki jo na nosila pritrdimo enako kot pri vzdolžnem transportu.
Da med transportom z vlečnimi trakovi oz. vrvmi ne bi dodatno obremenjevali ponesrečenca, jih na sprednji in zadnji strani nosil speljemo skozi ročaja nosil.

Slika: Transport v snegu


Vezava nosil za transport po vodi

Slika: Vezava nosil

Zaščita in varovanje ponesrečenca

Postopek:

  1. Pred transportom ponesrečenca oskrbimo in poskrbimo tudi za njegove fiziološke potrebe.
  2. Ponesrečenca namestimo v položaj, primeren njegovim poškodbam.
  3. Ponesrečenca zaščitimo z reševalno vrečo, po potrebi uporabimo tudi vakuumsko blazino in lopatasta nosila. Roke ponesrečenca morajo biti v reševalni vreči ali pa dodatno zavarovane.
  4. Glavo ponesrečenca zaščitimo z varovalno čelado z vizirjem.
  5. Ponesrečenca pritrdimo na nosila s trakovi, ki so sestavni del nosil in po potrebi še dodatno s pomožnimi vrvicami.Trakove speljemo skozi ročaje reševalne vreče.
  6. Če poškodbe ponesrečenca omogočajo, vpnemo s trakom ali s pomožno vrvico njegov plezalni pas v prijemališče nosilnih vrvi.


Razstavljanje nosil

Nosila razstavimo tako, da razvežemo trakova, ki dodatno spajata nosila in sprostimo napenjalna vijaka na saneh. Nato razstavimo polovici nosil tako, da jih postavimo v navpični položaj. En reševalec drži spodnjo polovico, drugi pa sprosti zaskočki v levo in desno smer. Priporočljivo je, da sani ne snamemo z nosil, ampak jih pritrjene s trakovi, ki so sestavni del nosil, pustimo na nosilih.

Slika: Razstavljanje nosil


Reševalne sani AKIA

Reševalne sani AKIA so sestavljive iz dveh delov, dveh parov ročic in štirih fiksnih pritrdilnih trakov. Sestavni del sani je tudi blazina, ki omogoča udobnejši transport ponesrečenca.
Uporabljamo jih za transport ponesrečencev v snegu, izven urejenih smučišč in na urejenih smučiščih.


Priprava sani AKIA za transport ponesrečenca

Opisujemo tip sani AKIA, ki ga najpogosteje uporabljamo v GRSS. Obstajajo tudi drugi tipi sani, ki so konstrukcijsko podobni, a se razlikujejo glede spajanja polovic nosil in nameščanja ročic. Pri sestavljanju teh sani je treba upoštevati navodila proizvajalcev.


Spajanje nosil

Polovici sani spojimo na mestih štirih pozicijskih čepov, blokiramo pa s tremi objemkami, ki jih zavarujemo s tremi razcepkami.

Slika: Nosila Akia

Nameščanje ročic

Na sprednji strani sani namestimo krajše, na zadnji strani sani pa daljše ročice. Ročice namestimo v ležišče in jih blokiramo tako, da s pomožno vrvico trdno zvežemo varovalki ročic.

Slika: Nameščanje ročic


Vezava sani AKIA za strme spuste

Pri strmih spustih mora imeti ponesrečenec glavo zadaj. Za vezavo uporabimo 13 metrov dolg konec plezalne ali statične vrvi, debele vsaj 11 milimetrov.
Postopek:

  1. V obroče na robovih sani vpnemo vponke.
  2. Na polovici vrvi naredimo osmico, v katero bo s pomočjo pomičnega škripca vpet spremljajoči reševalec.
  3. Izhajajoča konca vrvi nataknemo z bičevima vozloma na ročici, ki sta na sprednji strani sani - pri nogah ponesrečenca.
  4. Vrvi iz bičevih vozlov speljemo okrog ročic (od spodaj naokrog in čeznje) in navzgor v vponki v obročih na robu sani.
  5. Oba konca vrvi z bičevimi vozli vpnemo v vponke, ki so vpete v obroče na robovih sani.
  6. Napnemo vrvi med bičevimi vozli.
  7. Če uporabimo ročici tudi na zadnji strani sani (ni nujno), ju z vrvema objamemo in naredimo z obema koncema vrvi osmico. Ta osmica je prijemališče, v katero sta z vponkama vpeti statični vrvi.
  8. Preverimo vezavo ali so na vseh vponkah privite matice in samozapornost zapiral na vponkah.
Slika: Vezava Akia za strme spuste

Transport ponesrečenca s sanmi AKIA in spremljajočima reševalcema na smučeh

Ta način transporta uporabljamo na pobočjih, kjer ni nevarnosti za zdrs. Sani vodita in zavirata dva reševalca na smučeh.
Če je pobočje poledenelo, uporabita za pomoč pri zaviranju verigo, ki je vedno na sprednji strani sani.


Nameščanje ponesrečenca na sani AKIA

Ponesrečenca zavarujemo, oskrbimo in poskrbimo tudi za njegove fiziološke potrebe ter ga namestimo v reševalno vrečo. Na sani položimo blazino. Nato položimo ponesrečenca na sani in ga s fiksnimi pritrdilnimi trakovi pritrdimo na sani tako, da speljemo pritrdilne trakove skozi ročaje reševalne vreče. Če je potrebno, dodatno pritrdimo ponesrečenca še s pomožnimi vrvicami.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč