Odbira mladiča za reševalnega psa

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje
 KAJ JE DOBRO VEDETI OB NAKUPU MLADEGA PSA ZA DELO V GRS?
Image44.jpeg

NAJPREJ, KADAR KUPUJEMO PSA Z NAKUPOM NE SMEMO HITEI. Psi niso hruške in jabolka, da bi jih kupovali kot na tržnici. Običajno, kadar kupujemo mladega psa - mladiča, se na hitro odločimo za določeno pasmo. Po navadi pridemo do prvega poznanega rejca, ki ima mladiče, pogledamo leglo in morda še na hitro vržemo kakšno žogico ali celo vlečemo za sabo še krpo in pes, ki se prvi zakadi za žogico, oziroma zgrabi za krpo, gre z nami.
Image45.jpeg
Doma in prijateljem, pa se pohvalimo, kako dobro smo kupili. Šele po nekaj mesecih, oziroma čez leto, dni morda dve, takrat ko pripeljemo svojega »izbranca« med druge pse - sovrstnike, nekateri celo na kakšno kinološko prireditev, pa ugotovimo, da odbor ni bil najboljši. Največkrat to ugotovimo, ko začnemo psa uporabljati za delo. Šele takrat pride »črviček« nezaupanja in ugotovimo kako smo ga polomili. Vendar smo zaradi svoje napake modro tiho in raje molčimo. Nekateri celo lažno prepričujejo samega sebe, da je tako prav, saj morajo živeti tudi slabši psi. Pravijo si »tudi ta je dober, saj ta je zame najlepši in najboljši.« Pozabljamo pa, da smo morali za psa odšteti kar zajeten kupček denarja. S tem pa, ko smo kupili takšnega psa, smo nehote podprli, že tako pokvarjeno ekonomijo v kinologiji. Tako nevede in nehote podpiramo slabe rejce, ki jim je le do zaslužka, ne pa do kvalitetnih psov. Pa odbor ni tako enostaven.
Kot prvo moramo vedeti za kakšen namen - uporabnost kupujemo psa, kje bo ta pes živel - v stanovanju oz. pesjaku, kdo so vsi še drugi družinski člani, s katerimi bo mlad pes delil »življenjski prostor« in še vrsto drugih vprašanj.
Če imamo le možnost, se prvotno posvetujemo z strokovnjaku in se pozanimajmo kakšne lastnosti in značilnosti ima pasma, ki jo želimo kupiti in kakšen je njen standardni zunanji videz. Pozanimati se je treba kakšne »delovne« navade in uspehe lahko pričakujemo od odbrane pasme. Šele po tej odločitvi, si glede na namen in uporabo, gremo ogledati leglo. Informacije naj bodo pridobljene pri uradnih ustanovah in uradnih strokovnih organih ne pa preko :
  • Časopisov
  • Prijateljev
  • »Kvazi« - strokovnjakov – lastnik, ki ima enega psa še ni strokovnjak za pse
  • Oglasov v raznih revijah itd.

Sicer, če imamo dovolj časa na razpolago, si je dobro ogledati in videti vse. Informacije so pač informacije. Odbor je Vaš. Opozoriti moram še to, da v literaturi, ki jo bere splošna populacija ljudi ( enciklopedija psov ), lahko bereš za posamezne delovne in »ne-delovne« pasme, takšne opise značajskih lastnosti in delovne sposobnosti, da bi jih organizacija FCI, glede na dani opis, morala priznati za delovne pasme, najmanj 150 pasem. Pa v resnici ni tako. Kakor tudi ni res, da mediji, javnost in celo nekateri kinološki strokovnjaki, predpisujejo posameznim pasmam, ubijalske značilnosti. Pasme kot so ; Rottwajler, Pitbulterier, Doberman in še nekatere druge pasme, danes v javnosti veljajo za nevarne pse. Pa ni vse tako enostavno. Res je da imajo določene pasme določene sposobnosti, vendar jih za nevarne naredi človek s svojim ravnanjem in vzgojo. Zato še enkrat opozarjam na to anarhijo pisanja kinološke literature, predvsem pa na prevode, ki imajo polno primesi in osebnega mnenja prevajalca.

IZBIRA PSA

Z leti intenzivnega ukvarjanja s službenimi psi v policijski šoli v Podutiku, delovanja v GRS šolanjem psov vodičev slepih in s športnimi pasmami, sem prišel do spoznanja, da je za večji uspeh pri šolanju in za bolj uspešno uporabo psa, velikega pomena tudi, pravilni odbor kupljenega psa. Pri izbiri mladiča je pomembno, prepoznati lastnosti psa in ugotoviti, kateri pes bo imel pri vzgoji in šolanju manj težav in problemov, oziroma kateri pes se bo lažje učil. Kajti izkušnje nas učijo in dobro vemo, da z pravilno vzgojo lahko dane podedovane zasnove razvijamo ali pa jih zaviramo. Zgornjo mejo sposobnosti in učinkovitosti uporabe psa lahko z dobrim izborom bistveno pomaknemo navzgor.

Pri izbiri psa za delo se odločimo na podlagi naslednjih pokazateljev :

  • Rodovnik – značilnosti pasme
  • Lastnosti prednikov
  • Izkušnje rejca
  • Ocena legla


Rodovnik – značilnosti pasme


Namen čistopasemske reje psov je vzrediti pse, pri katerih bo možno njihove lastnosti, tako fizične kot psihične, že v naprej z veliko verjetnostjo predvideti. To dejstvo podedovanih lastnosti, se pri izbiri psov že dalj časa s pridom uporablja. Kot v policiji in vojski, še posebej dobro vedo to kinološki športni tekmovalci. Poznavanje psa in njegovih prednikov, omogoča kupcu in strokovnjaku, da lahko že v naprej napove, kakšne telesne in značajske lastnosti bi pes, ki ga kupujemo, lahko imel. Takšne ugotovitve, pa nimajo kakšne absolutne vrednosti. Torej, ne moremo samo na podlagi rodovnika že zanesljivo ugotoviti, kakšnega psa bomo kupili. Vendar nam pa omogoči pregled prednikov in velika verjetnost obstaja, da bo kupljen pes imel podobne lastnosti. Kadar izbiramo delovnega psa moramo paziti predvsem na naslednje:
Kadar beremo in ocenjujemo rodovnik, delovno sposobnost prednikov, je dobro da ima čim več prednikov, delovni izpit. Vsaj I. stopnje. Ti izpiti so v rodovniku vpisani. Pri delovnih pasmah, je vpisano kot IPO I, II, II ali SchH I, II, III. Najbolje je, če imajo izpite vsi predniki, vsaj do tretjega kolena. Med tem pa ni nič narobe, če so opravljeni tudi drugi izpiti FH (sledarski), PH ( policijski ), ZH ( carinski ) IRP –R oz. IRP-PO in IRP-L(reševalnih psov). Če kupujemo psa za delo, je to zaželeno. Pri psih za drugo uporabo, pač druge vrste delovnih izpitov - lovci za lov, skratka po namembnosti. Zaželeno je, da ima pes v rodovniku kakega ali kakšno nosilko vzrejne linije. Takšen nosilec linije je postal, ker je imel veliko potomcev z enakimi lastnostmi. Za nemške ovčarje obstaja preglednica krvnih linij vseh prednikov, od prvega nemškega ovčarja, pa do najboljših psov zadnjega legla. Pri tej pasmi obstaja vzreja, ki ločuje delovne linije in lepotne linije. Najbolj idealno je, če v rodovniku poznamo več psov in samic in vemo, da ti psi tekmujejo, ali pa službujejo v GRS, Slovenski vojski ali v policiji ali pa celo lastna delovna reja. Pomagamo si lahko tako, da si pridobimo kopijo rodovnika očeta in matere, ter jo damo na vpogled strokovnjaku za rejo ali šolanje, ki to področje pozna.


Lastnosti prednikov
Preden se odločimo za nakup mladega psa, se pozanimamo in si po možnosti oglejmo njegove starše. Ogledati si je potrebno predvsem ; nagonske zmogljivosti, psihično stabilnost staršev, notranje trdnost in inteligenčno sposobnost - zmožnost učenja.
P O M E M B N O
Izredno pomembno je, kakšne značajske lastnosti ima mati »samica«, pri kateri so mladiči. Kakor je tudi pomembno, kakšne značajske lastnosti ima »dojilja«, če jo le ti mladiči imajo. Za mati samico je izredno pomembno, kakšne značajske lastnosti ima. Samec pri tem odigra veliko vlogo, vendar je za samico bolj pomembno. Krožijo teoretične razlage, da je mati samica bolj pomembna pri dedovanju genetskih lastnosti, kot pa pes. Da naj bi potomci prevzeli več lastnosti po samici, kot pa po očetu. Včasih pravijo, da je določen pes cela slika matere. Takšna teoretična razlaga ima seveda zelo laično pojmovanje in ni točna. Za to obstaja logična razlaga. Znanstveno je utemeljeno, da potomci podedujejo 50% genov po očetu in 50% genov po materi.
Toda, vpliv samice matere pri vzgoji mladičev in na njihovo vedenje do okolja, prenos vedenjskih vzorcev in značilnosti, način reagiranja na okolje, pa je zelo blizu tej trditvi.

Tako trditev podpreta naslednja dejstva:

  • Samica že v času brejosti vpliva na mladiče, že takrat, ko so še v telesu. Stresi, veselje in druga psihična stanja in doživetja, vplivajo na razvoj zarodka kot fizično kot psihično.
  • V času, ko so mladiči pri samici, od kotitve pa do oddaje mladiča novemu lastniku, izredno močno vpliva vedenje samice na mladičke. V kolikor je samica samozavestna in se ničesar ne boji, lahko podobno vedenje, pričakujemo tudi od mladičev. Do tega zaključka so prišli rejci psov, ki so mladiče podtaknili samicam dojiljam. Mladiči pri slabih dojiljah so čez čas povzemali slabe navade dojilje. Ali obratno, mladiči slabe samice matere, so pri dobrih dojiljah postali dobri psi.


Izkušnje rejca
Že sam rejec nam bo iz svoje slike, kako ima urejeno, kje ima nameščene mladiče, čistoča in red v prostoru in podobno, dal vedeti, kako so bili narejeni prvi kontakti z mladiči. Čeprav našteti elementi niso pravilo. V večini primerov pa se dogaja, da rejci, ki delajo bolj za denar, ne ravnajo z mladiči z ljubeznijo. Prvi kontakti pes človek se pri psu močno vtisnejo v spomin. Tudi slabše materialne razmere, ne dokazujejo, da so prvi kontakti z mladiči bili storjeni nepravilno ali pa pravilno. Predvsem mislim na preštevanje mladičev kot številke, sortiranje kot artikel itd.
Image46.jpeg

Mladički niso krompir. Vendar pa nam tak test – slika pokaže tudi sliko obnašanje mladička ob kritični situaciji.
Kadar jaz kupujem psa za delo, ga kupim pri rejcu, ki ima izkušnje tudi na področju dela s psi. Rejec mora vedeti, katere so tiste lastnosti, ki jih pes za delo potrebuje. To pa lahko ve, le v primerih v kolikor je še sam šolal kakšnega psa ali pa se z šolanjem ukvarja in ga pozna, ker to dogajanje redno spremlja. Večjega zaupanja so vredni rejci, katerih psi še vedno uspešno tekmujejo, službujejo, so uporabni za delo v policiji, GRS, v enotah reševalnih psov itn. Rejca lahko ocenimo po odnosu do psov in mladičev. Posebno pozornost dajem tudi na urejenost bivališča za pse, po zdravju njegovih psov, še posebej pa moramo biti pozorni na to, kako je urejen »kotitveni« prostor in kako je urejeno bivališče za mladiče. Odnos do mladičev se kaže že pri tem kako jih rejec dviguje med pregledom. Na skici sta dva primera nepravilnega dvigovanja mladičev, tretji primer pa kaže pravilno dvigovanje mladičkov.
Image47.jpeg


Ocena legla


Če imamo možnost, si leglo ogledamo večkrat in v različnih časovnih obdobjih, kajti obnašanje mladičev, je v različnih obdobjih različno. To nas lahko prevara, saj psi, ki v danem trenutku ne kažejo dobro, se kasneje izkažejo kot dobri. Na podlagi ocene legla, se bomo odločili za izbiro mladiča. Mladiče V leglu ocenjujemo med četrtim in osmim tednom starosti. Te informacije uporabimo kot pokazatelj, kateri mladič je nadpovprečen, kateri je povprečen in kateri zaostaja. Pri tej starosti se pri mladičih že začnejo kazati lastnosti, ki so za delovnega psa pomembni.
Image48.jpeg
Kaj naj gledamo pri mladičkih, če pa so si podobni kot jajce jajcu ?

DOMINANTNOST PSA

Dominantnost je lastnost psa, ki jo moramo za delovnega psa upoštevati. Kaže se pri ; hranjenju - prvi je pri skledi, ostale odriva od svojega prostora pri hranjenju in podobno. V tej starosti se že kažejo prepiri zaradi igre, hrane itd..
Image49.jpeg
Odrivanja in prepiri se včasih preidejo v prave boje. V bistvu je to samo vzpostavitev »ranga«. V leglu se med samimi mladiči že zelo zgodaj začne postavljanje hirarhije »ranga«. Pri mladičku se odraža že pri borbi za sesek. Vendar se jasno pokaže šele v obdobju med četrtim in desetim tednom starosti. Pri dominantni psih, ki imajo izraženo željo po uveljavljanju je to mogoče opaziti v izrazitejši obliki. Na koncu lahko dominantnost psa pripelje do karikatur na skici. Kdo koga vodi?
Image51.jpeg
Image50.jpeg
<span style="font-size: 13.28px;" />

<span style="font-size: 13.28px;" />

Ustvarjanje »ranga«, pa ni samo vprašanje fizične moči psa, kdo je močnejši, temveč je tudi vprašanje IQ. Če nek mladič z danostjo hitrejšega dojemanja, dobi več in boljšo hrano, bo imel več možnosti, da postane močnejši kot njegovi bratje in sestre. Rang pa se ne postavlja samo preko prepirov in pretepov, temveč tudi preko iger. Preko igranja mladiči preizkušajo svojo notranjo psihično trdnost in se učijo kako se boriti znasprotnikom, kako ga premagati. Rejcu se tu ponuja več možnosti. Kako ravnati v takih primerih. Če pusti leglo skupaj, se bo postavil med samimi mladiči hirarhični red. Vendar se bo v takem primeru, pri enem do dveh mladičev razvila dominantnost ( vodja ) in obstaja možnost, da v takih primerih pusti na določenem mladiču psihične posledice - večje podrejanje.
Image52.jpeg
Podrejanje pa se ne kaže samo pri odnosu do psov, temveč se kaže tudi v odnosu do okolja in ljudi. Ostalo leglo ostaja povprečno. Obstaja tudi možnost, da dominantnega mladička ločimo iz legla in ga pod nadzorom vzgajamo naprej. V tem primeru ne dovolimo, da bi se njegova dominantnost razvila nadpovprečno. Čez čas se bo ponovno v preostalem leglu pojavil drug dominanten primerek. Vsak mladič ima prirojeno željo po uveljavljanju, prav tako pa ima prirojeno lastnost podrejanja močnejšemu. Tako se bo v leglu zgodilo, da bodo tisti nižje rangirani psi, imeli manjše možnosti za doseg više uporabnosti za delo, kot pa ostali. To pa za to, ker jim je že od malega dano, da se je v primeru obremenitev oz. v kritičnih situacijah, najbolje podrediti. To podrejenost psi prenašajo tudi na druge nove situacije. To je za naše delo seveda slabo. Dobro je, če imamo možnost prve izbire iz legla. V kolikor hočemo dobrega delovnega psa, ga moramo iz legla sami izbrati na podlagi izraženih lastnosti. V kolikor pustimo mladiče pri materi samici dalj časa do desetega 
( 10 ) tedna starosti, moramo imeti možnost prve izbire.

Kaj opazujemo pri mladičih, da jih sploh ne motimo ? Da jih ne moteno opazujemo :

  • Obnašanje mladička v odnosu do svojih sovrstnikov – je aktiven pri igri, če se bori z njimi in podobno.
  • Obnašanje mladička do mame samice – če jo nadleguje, če se igra tudi z no itn..
  • Obnašanje mladička v bližini okolice doma - kadar osvaja okolje – če je zvedav do okolja, če že gre sam raziskovat okolico, če se oddalji od skupine mladičkov itn..
  • Obnašanje mladička kadar je neka stvar njegova – če brani svojo igračko pred drugimi mladički, če si jo odnese zase in podobno.

Testiranje mladička na:

  • Notranjo trdnost.
  • Nagone, v skupnosti z ostalimi mladiči in posamezno.
  • Inteligentno sposobnost.




TABELA ZA TESTIRANJE MLADEGA PSA

Image52A.JPG

Navezanost psa na rejca
Posameznega mladička, ki je kandidat za nakup, ga testiramo v obliki prostega sprehoda rejca. Če mu mladiček sledi, je sproščen ob njemu in podobno. Sicer pa že takoj, ko rejec pride do mladičev, lahko ocenimo situacijo. Ob prihodu rejca lahko ugotovimo kakšen odnos ima do psov. Pri tem ocenjujemo ali so mladički veseli kadar pride rejec do njih ali se mu približajo, plazijo po njemu, da bi kaj dobili itd..
Image53.jpeg

Skica nam prikazuje na kateri razdalji pes prepozna svojega gospodarja.

Z svojim vedenjem nam točno pove kdaj ga je spoznal, kako rad ima njegov prihod in še veliko drugih stvari v odnosu vodnik pes.
Kadar imajo mladički možnost, da bi bili pri materi, pa se raje odločijo in capljajo za rejcem, takrat je to že zelo pozitivno – navezanost na človeka. V primerih, ko rejec vzame v roke mladička in ga še malo »pocarta« in da se mladički v njegovih rokah dobro počutijo, takrat damo oceno odlično. Seveda ocene nižje so v sorazmerju do najslabšega.


Odpoklic mladička
Kadar rejec pokliče mladičke, če so le ti zaposleni, oziroma se igrajo in mladički takoj opustijo igro in pritečejo rejcu, takrat pravimo, da je odpoklic odličen. Mladiček se samostojno nauči odpoklica iz izkušenj. Kadar rejec prinese hrano običajno z glasom povabi mladiče na hranjenje.
Image55.jpeg
Kadar pa izvede počep da bi odložil hrano pritečejo mladiči do njega in se zapodijo v hrano. Iz izkušenj se mladiči naučijo da če človek naredi počep se sigurno zgodi kakšna dobra izkušnja. Kadar pokliče mladiča tuja oseba in počepne ter da mladiček priteče, pomeni, da mladiček nima slabih izkušenj s tujimi ljudmi in da ima pozitiven odnos do ljudi. Igranje s predmetom
Igranje s predmetom, oziroma preizkus nagona plena in obnašanje mladiča pri tem, testiramo z žogico, vlečenjem krpe ali igračke, ki jo mladički poznajo. Test naj vsebuje, kako se mladiči v skupini borijo za plen. Nato kako se borijo za plen z rejcem. In na to še z tujo osebo. Mladiček, ki bo v vseh primerili ne-kompromisno sodeloval, in bo ves čas aktiven, ga ocenimo kot odličnega. Te teste ponovimo v različnih časovnih intervalih.
Image54.jpeg
Igranje z rejcem in tujo osebo
Pri tem opazujemo kako se mladič igra z rejcem in z tujo osebo. Mladiček, ki bo v obeh primerih pripravljen za igro in bo ne kompromisno sodeloval, ocenimo kot odličnega. Takšen test z pozivanje mladičkov v igro z ključi, nam marsikaj pojasni kateri pes je v skupini dominanten, kateri je zvedav, pripravljen za delo in še kaj.
Kadar se mladič boji vzpeti ali položiti tačke na tujca oziroma nepoznano osebo, je možno predvidevati slabo izkušnjo z tujcem, ali pa plahost mladiča. Mladič mora biti zvedav tudi do tujca. Mora se mu približati brez strahu. Tak mladič, ki nima straha pred tujcem, nam bo pri šolanju delal manj težav in bo za naše potrebe primeren.
Image56.jpeg

Obnašanje mladička v novem okolju
Pri tem opazujemo kako mladič reagira v popolnoma novem okolju. Pes se mora v novem okolju obnašati sigurno in samozavestno. Pokazati pa mora tudi določeno mero radovednosti. Kot odličnega ocenimo psa, ki se v popolnoma novem okolju obnaša sigurno, je zvedav in si poskuša vse stvari ogledati. Pri tem pa ne sme biti agresiven. Oceno še dobro damo takrat, ko pokaže ob močnih dražljajih iz okolja ( avtomobilski hrup, ropot, pok ipd.) manjšo ne-sigurnost, ki pa mora prenehati s prenehanjem dražljaja. Pes naj bi se na te vplive okolja čim hitreje privadil - adaptiral. Kot zadovoljivega ocenimo psa, ki sprva reagira na novo okolje ne-sigurno, vendar se nanj prilagodi in se nato obnaša povsem sproščeno. Pomembno je, da se mladič pri dražljajih iz okolja ne vede panično. Kot slabega, ocenimo psa, ki v novem okolju povsem odpove in ne kaže zanimanja do novega okolja. Kot slabega ocenimo tudi takrat, kadar se na samo okolje sicer privadi, pri močnih dražljajih iz okolja, pa povsem odpove oziroma se vede panično.

Slušni test
Ta test naredimo v primerni oddaljenosti z ropotanjem po kakšnem loncu ali kovinski škatli ali z pokrovkami. Slušni test mora biti izveden nenadno z presenečenjem. Lahko si pomagamo z kovinsko ovratnico - verižico. Ustvariti moramo situacijo, da gre pes mimo kakšne kovinske škatle, lonca, »kante« in podobno. Sprehod se naj izvaja v primerni razdalji. V trenutku ko pes ne pričakuje, neopazno spustimo v prazen lonec verižico ali ključe, da zaropota. Psi, ki ne reagirajo ali samo pogledajo v smeri ropota, nekateri pridejo celo pogledati, kaj je padlo v lonec, so odlični. Psi z daljšim časom adaptacije, so v sorazmerju z časom stanja normalizacije slabši. Teste lahko opravimo tudi z »plašilno« pištolo.

Obnašanje psa do tuje osebe
Pri tem testu opazujemo, kako se obnaša mladič, če ga hoče pobožati tuja oseba ali pa, da ga ta vzame v naročje. Kot dobrega ocenimo psa, ki je do tega početja ravnodušen, pokaže pa tudi določeno mero zvedavosti in naklonjenosti. Kot zadovoljivega ocenimo psa, ki mu je sprva nelagodno ali se celo malo boji, pa se nato v do1očenem času privadi in ga prisotnost ter dejanja tuje osebe ne motijo. Kot slabega ocenimo psa, ki poskuša pred tem početjem pobegniti, oziroma se v naročju tuje osebe vede panično ali popolnoma blokira zaradi strahu. Če se pes ne more privaditi tuje osebe in želi od nje pobegniti, je to sigurno slabo. Ravno tako je slab pes tisti, ki kaže znake pretirane ponižnosti - podrejenosti. Pes, ki nenehno in vsiljivo kaže svojo naklonjenost in podrejenost do tuje osebe in se zaradi tega ne more koncentrirati na nič drugega, ni zmožen svoje dejavnosti usmeriti tudi kam drugam. Takšna vsiljiva naklonjenost izvira iz pretirane podrejenosti do človeka. Prevelika stopnja podrejenosti je v tem primeru podana takrat, kadar se pes zaradi zaposlenosti s človekom ne more koncentrirati na nič drugega.

Image57.jpeg
Obnašanje psa v prostorih in na gladkih tleh
Pri tem testu opazujemo psa, kako reagira v popolnoma novem notranjem prostoru - na gladkih tleh. Pes se mora v notranjem prostoru - na gladkih tleh obnašati sigurno in samozavestno. Kot dobrega ocenimo psa, ki se v popolnoma novem notranjem prostoru - na gladkih tleh obnaša sigurno, je zvedav in si poskuša vse stvari ogledati. Še dober pes, lahko pokaže ob močnem drsenju manjšo ne-sigurnost, ki pa mora prenehati skozi določen čas. Upoštevati moramo čas adaptacije. Pes, naj bi se na okolje čim hitreje privadil oziroma adaptiral. Kot zadovoljivega ocenimo psa, ki sprva reagira v notranjem prostoru, na gladkih tleh ne-sigurno, vendar se nanj prilagodi in se nato obnaša povsem sproščeno in normalno. Pomembno je, da se pes ne vede panično. Kot slabega psa ocenimo tistega, ki se na prostore sicer privadi, pri drsenju pa povsem odpove, se vede panično. Opazovati moramo kam se pes upira med hojo. Če se pes upira na kremplje je to znak ne-sigurnosti, kakor je tudi če se drži stene oziroma hodi ob robu notranjega prostora.
Image58.jpeg

Skica zgoraj prikazuje tri različne reakcije mladiča na gladka tla ; 1.se boji, 2.je ne siguren, 3.je siguren.

Obnašanje psa do drugih živali
Pri tem testiramo, kako se mladiček obnaša do drugih živali kot so : kokoši, zajci, mačke itd..Pes, ki pokaže zanimanje za živali, a z določeno mero, da ni preveč nagonski in da je pri tem še previden in obvladljiv, takrat ga ocenimo kot dobrega. Ostala odstopanja navzgor in navzdol je slabo. Če se kot mladiček takole zapodi za kokošim, je vprašanje do katere stopnje oziroma kako močno se bo nagon plena razvil še v ostalem obdobju.

Image59.jpeg
Vidni test
Vidni test opravimo takole; Ko gre mladiček mimo nas, nenadno odpremo dežnik pred njim in ga postavimo na tla. Če se mladiček tega vidnega dejanja ne boji, je odličen. V primeru, da reagira le toliko, da se izogne dotiku, nato pa pride pogledati, kaj je to, je še vedno dobro in normalno. Če pa mladiček zbeži od tega dejanja in se sploh ne upa prib1ižati dežniku, ali pa to traja dalj časa in ima mladiček še vedno nezaupanje v odprt dežnik, je to slabo. Podobno lahko naredimo tak test, če nenadoma razpremo - spustimo rjuho pred sabo, ko gre mladiček mimo nas.

Čutni test
Ta test izvedemo lahko na več načinov. Kadar ga češemo in negujemo, bo prišlo do čutnega vpliva. Že to je dovolj, da se ne upira in da nam dovoli opraviti nego. 

Image61.jpeg
Drugo test lahko opravimo tako, da ga med igranjem rahlo ( resnično rahlo ) uščipnemo, ne sme zajokati. Nato pa čakamo na njegovo reakcijo. Mladič, ki se bo igral normalno naprej in naš čutni dražljaj ne bo reagiral je odličen.Pes, ki se odzove - reagira z ugrizom, je še vedno zadovoljiv vendar ga je potrebno pri nadaljnjem delu usmerjati - vedenja pri agresiji. Mladič ki se umakne, je nezanesljiv. Za vsako drugo panično vedenje ocenimo kot slabo. Nekateri opravijo ta test celo tako, da ga dvignejo za kožo, ali za rep. Slednjega ne priporočam, kajti dvomim, da nam bi rejec psov to dovolil.
Image60.jpeg

IQ-intelegenčni kvocient – iznajdljivost v določeni situaciji – sposobnost hitrega
Testiramo tako, da mora pes za dosego cilja, izbirati med več variantami. Čim hitreje in lažjo varianto ko reši, tem bolje in hitreje se bo učil. Testi – situacije, ki se izvedejo jih pes ne sme poznati. Na primer ; Psu pokažemo motiv in ga vržemo čez ograjo.
Image63.jpeg
Naše je le da opazujemo kako bo pes našel pot do motiva. Če bo skakal čez plot in ne bo mogel premagati ovire potem bo moral poiskati drugo rešitev. Zato mora biti test izveden tako da ima pes možnost izbire priti do cilja – motiva tudi skozi vrata. Vendar motiv ne sme biti vržen v smeri vrat. Če pes takoj obide oviro in da je to izvedel na neznanem terenu in prvič, je to znak da razmišlja z glavo. Drug podoben test se izvede tako, da imamo psa na vrvici, ko gremo na sprehod. Med gibanjem si izberemo pot tako, da vrvica naleti na oviro – stebriček ( prometni znak, svetilko in podobno). V primeru ko se vrvica napne obstanemo in ne vlečemo psa. Idealno je če se pes takoj vrne do ovire in jo obide. Nekateri psi samo stojijo in čakajo kaj bo naredil vodnik, nekateri pa se panično zavijajo okoli stebrička.
Image62.jpeg
Adaptacija po testih
Pri adaptaciji je pomembno, če pes reagira na kak določen dražljaj, ki vpliva negativno na psa in se pri tem počuti nelagodno, da se hitro adaptira v prvotno normalno psihično stanje. Vsaka dolga adaptacija, ali pa da se sploh ne adaptira, pomeni slab odbor.
Prva skica kaže nesigurno vedemja mladiča - mladiček se počuti nelagodno, ko preneha dražljaj, je njegovo stanje spet normalno kot prikazuje druga skica .
Image65.jpeg
Image64.jpeg

Telesna kondicija psa
Mladič mora biti živahen ne preveč debel kakor tudi ne presuh. Telo mora biti razvito in v telesni kondiciji v sorazmerju z starostjo psa. Vzeti moramo v obzir, da ne kupujemo psa po kilah in tudi slabo razvitih psov ne. Od posamezne pasme je odvisno, kako močna mora biti konstitucija ob določenem starostnem obdobju.

Image67.jpeg
Image66.jpeg







Vedenje psa ob testih :
Pri vedenju psa je pomembno ali je pes vodljiv, ali je vodljiv in dominanten, vodljiv in se pusti podrejati ali ni vodljiv in se ne pusti podrejati. Kako se obnaša, je živahen, je občutljiv, boječ, agresiven, miren ali je samosvoj in podobno.
Pri testiranju moramo biti pozorni, če je prisotna samica, kajti takrat se mladiček drugače obnaša, kot pa če se testi opravijo brez nje. Predvsem pa moramo biti pozorni na držo repa, mimiko obraza, način dihanja, način gibanja in izražanja telesa - telesni znaki, položaj uhljev, pogleda, izražanje negotovosti, način dajanja, glasu in podobno. Takšne teste lahko opravimo večkrat in nato primerjamo izide. Čim manj točk, ko je pes dobil, tem bolj primeren je za delo.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč