Priprava in potek helikopterskega reševanja

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Opomba: Komunikacija po UKW zvezi je v celotnem navodilu zapisana s krepko pisavo.

Vsebina

Postopek reševanja ponesrečenca visečega na vrvi

Brez uporabe teleskopske palice

  • Reševalec letalec (v nadaljevanju RL) je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • Preizkus zveze (če zveza ne deluje, postopka ne izvajamo).
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater vitla (v nadaljevanju operater) preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (Jeklenica ne sme biti ohlapna: v primeru padca pride do statične obremenitve - možno trganje jeklenice.)
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitla pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne RL, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt z operaterjem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od ponesrečenca in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov, 2 metra, 1 meter, stoj, sem pri ponesrečencu.
  • Ko je RL v neposredni bližini ponesrečenca morajo povelja vsebovati natančno informacijo, kaj mora storiti operater. PRIMER: Dvigni 1 meter ali spusti 1 meter.
  • Stoj pri ponesrečencu: Ko je RL pri ponesrečencu, ga vpne v vponko namenjeno vpenjanju ponesrečencev ali tovora na svoji popkovini v nosilno točko plezalnega pasu (odvisno od tipa plezalnega pasu, ki ga uporablja ponesrečenec).
  • Ponesrečenec pripet dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec): operater jeklenico obremeni toliko, da se vrv na kateri visi ponesrečenec razbremeni. Ko je vrv razbremenjena, jo RL odreže s škarjami in s tem prekine povezavo s steno.
  • (RL nikakor ne sme prerezati vrvi, ko je ta še obremenjena – nihanje, obremenitev jeklenice. POZOR: pred rezanjem je treba preveriti, če je soplezalec ponesrečenega na drugi strani vrvi zavarovan v sidrišče).
  • Ločen od stene, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec) operater nadaljuje z dviganjem; RL takoj zavaruje in pospravi škarje za rezanje vrvi v tok ali na magnet. Pazi na oddaljenost od sanke helikopterja.
  • Smo izven preprek.
  • Pod sanjo operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke (znak je lahko tudi prikimanje z glavo). Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se hrbtom obrne proti sanki. S tem je tudi ponesrečenec obrnjen stran od sanke.
  • Ko je jeklenica v najvišjem položaju, RL obrne ponesrečenca s hrbtom proti kabini in ga prvega vkrca v plovilo. Pri notranjem vitlu RL počaka, da ju operater z roko vitle obrne v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater počasi popušča jeklenico in zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini pomagata potegniti ponesrečenca v kabino.
  • RL zavaruje ponesrečenca in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju letalcu znak, da sta oba zavarovana.
  • RL se odpne iz kljuke in jo poda operaterju.

Uporaba popkovine RL
Helikoptersko resevanje potek 1.jpg
Helikoptersko resevanje potek 2.jpg


Z uporabo teleskopske palice

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • Teleskopsko palico si RL vpne v nosilno zanko pasu na strani, ki mu odgovarja. (Glede na to ali je desničar ali levičar.) 
  • Preizkus zveze (če zveza ne deluje, postopka ne izvajamo).
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (Jeklenica ne sme biti ohlapna: v primeru padca pride do statične obremenitve - možno trganje jeklenice.)
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitla pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne RL, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt z operaterjem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Pozor na prehod sanke: teleskopska palica mora biti obrnjena s kljuko navzgor, da se ne more sama odpreti. RL pazi, da se palica ne zatakne za sanko.
  • Ko je RL nekaj metrov pod sanko lahko začne raztegovati teleskopsko palico in sicer tako, da najprej do konca izvleče najtanjši člen s kljuko na koncu in nadaljuje po vrsti do najdebelejšega člena.
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od ponesrečenca in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov, 2 metra, 1 meter, stoj.
  • Ko je RL v neposredni bližini ponesrečenca, morajo povelja vsebovati natančno informacijo kaj mora storiti operater. PRIMER: Dvigni 1 meter ali spusti 1 meter.
  • Takoj ko je možno, RL s kljuko teleskopske palice ujame vrv, (sidrišče ali drugo točko za katero se lahko vpne, na kateri visi ponesrečenec) in se potegne k ponesrečencu. Teleskopsko palico zlaga sproti, ko se približuje ponesrečencu. Ko teleskopske palice ne potrebuje več, jo zopet obrne v položaj, da se ne more sama raztegniti (kljuka zgoraj). POZOR: ČE PONESREČENEC NI PRIPET V SIDRIŠČE, GA LAHKO POTEGNEMO IZ STENE.
  • Stoj pri ponesrečencu: Ko je RL pri ponesrečencu, ga vpne v vponko namenjeno vpenjanju ponesrečencev ali tovora na svoji popkovini v nosilno točko plezalnega pasu (odvisno od tipa plezalnega pasu, ki ga uporablja ponesrečenec).
  • Ponesrečenec pripet, dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec): operater jeklenico obremeni toliko, da se vrv na kateri visi ponesrečenec razbremeni. Ko je vrv razbremenjena, jo RL odreže s škarjami in s tem prekine povezavo s steno. (RL nikakor ne sme prerezati vrvi, ko je ta še obremenjena – nihanje, obremenitev jeklenice. POZOR: Pred rezanjem je treba preveriti, če je soplezalec ponesrečenega na drugi strani vrvi zavarovan v sidrišče - če ni, mora RL zavarovati vrv in preprečiti njegov morebiten padec.)
  • Ločen od stene, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec): operater nadaljuje z dviganjem. RL takoj zavaruje in pospravi škarje za rezanje vrvi v tok ali na magnet. Pazi na oddaljenost od sanke helikopterja.
  • Smo izven preprek.
  • Pod sanjo operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke (znak je lahko tudi prikimanje z glavo). Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se hrbtom obrne proti sanki. S tem je tudi ponesrečenec obrnjen proč od sanke.
  • Ko je jeklenica v najvišjem položaju RL obrne ponesrečenca s hrbtom proti kabini in ga prvega vkrca v plovilo. Pri notranjem vitlu RL počaka, da ju operater z roko vitle obrne v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater počasi popušča jeklenico in zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini pomagata potegniti ponesrečenca v kabino
  • RL zavaruje ponesrečenca in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju znak, da sta oba zavarovana.
  • RL se odpne iz kljuke in jo poda operaterju.

Postopek spusta ponesrečenca v vpadnico jeklenice v primeru, da se ponesrečenec nahaja v previsu

Ta način se najpogosteje uporablja, ko se ponesrečenec nahaja pod previsom in obvisi na jeklenici zavarovane plezalne poti – ferate. V primeru padca plezalca v navezi moramo za ta manever izdelati dodatno sidrišče.

RL letalec (v nadaljevanju RL) si že v plovilu pripravi glavno vrv minimalne debeline 9 mm in minimalne dolžine 9 m. Na koncu vrvi izdela osmico, v katero vpne vponko z matico. V nosilni del pasu si vpne hruškasto vponko z matico in na njej izdela polbičev vozel, polvozel in varovalni vozel. Tako pripravljen del vrvi ne sme biti daljši od dolžine roke RL. Polbičev vozel mora biti blokiran v smeri delovanja sile. Prosti konec vrvi ustrezno zaščiti, da z njim ne ogrozi vrtečih se delov plovila.
POMEMBNO: Na koncu vrvi ne sme biti vozla!
Ko se RL s pomočjo teleskopske palice približa ponesrečencu, najprej vpne popkovino v nosilni del pasu ponesrečenca, prej pripravljeno vrv prevleče čez sidrišča ali varovalne jeklene vrvi v steni in jo prav tako vpne v nosilni del pasu ponesrečenca. V tem trenutku je varovan tudi RL. Če je pripravljena vrv predolga ali prekratka, si jo enostavno skrajša in podaljša tako, da podre
polvozel in jo regulira s polbičevim vozlom.
Po regulaciji vrvi jo RL zopet blokira in jo s svojo težo obremeni, kar razbremeni popkovino poškodovanca, da se lahko izpne iz sidrišča ali varovalne jeklene vrvi v steni. Namesto polbičevega vozla RL lahko uporabi tudi Grilon, če ima ta dovolj dolgo vrv.
Če je ponesrečenec v nezavesti (ali huje poškodovan), si ga RL s polbičevim vozlom čim bolj približa, vozel blokira in odreže ponesrečenčevo popkovino. V tem trenutku oba obvisita na dodatni vrvi, RL podre varovalni vozel in polvozel ter s polbičevim vozlom oba spusti v vpadnico helikopterske jeklenice. Čez sidrišče ali jeklenice »ferate« potegne ostanek vrvi in jo ustrezno zaščiti. POMEMBNO: Od prihoda RL do ponesrečenca in vse do spusta v vpadnico jeklenice helikopterja, je le-ta razbremenjena!

V primeru, da RL oceni, da tega manevra sam ne bo mogel varno in učinkovito izpeljati, opravi spust poškodovanega z mesta nesreče na klasičen način z alpinistično vrvjo do mesta, kjer ga lahko na način reševanja visečega na vrvi, reši drug RL letalec ali počaka na dodatno pomoč.

Postopek reševanja v primeru, ko poškodbe ponesrečenca ne dovoljujejo njegovega vnosa v helikopter

Vsi predhodni postopki samega spusta RL iz helikopterja, uporaba teleskopske palice, rezanje vrvi in dvig ponesrečenca pod sanke helikopterja so popolnoma isti kot so opisani v prejšnjih dveh poglavjih.

Vsi sledeči postopki se morajo izvajati po predhodnem dogovoru s posadko helikopterja
.

Če oskrba ponesrečenca na smem mestu nesreče ni možna in bi vnos ponesrečenca v kabino helikopterja povzročil še večjo škodo, se reševalna ekipa glede na znani mehanizem poškodbe predhodno odloči, da se del reševalne ekipe z zdravnikom predhodno izkrca na najbližjem ravnem varnem terenu, kjer pripravijo opremo za kasnejši prevzem ponesrečenca.
Helikopter odleti na mesto nesreče, kjer RL s pomočjo jeklenice izvede dvig ponesrečenca. RL loči ponesrečenca (rezanje vrvi) od stene in ga namesti v najugodnejši položaj, glede na njegove poškodbe.
Namesto da bi se RL z ponesrečencem dvignil čez sanke in ponesrečenca vkrcal v kabino helikopterja, operater zaustavi dviganje jeklenice, ko RL doseže sanke helikopterja. RL se oprime sanke in stabilizira morebitno nihanje ali vrtenje. Poskrbeti mora, da je ponesrečenec pod sanmi helikopterja, da ne pride do dodatnih poškodb. V tem položaju helikopter z primerno hitrostjo – počasi poleti do mesta, kjer čaka ostala reševalna ekipa z zdravnikom.

  • RL sporoči operaterju: Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Operater začne spust jeklenice z RL in ponesrečencem.
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od tal in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov, 2 metra, 1 meter, stoj.
  • Ko je RL v neposredni bližini zajemalnih nosil na tleh, morajo povelja vsebovati natančno informacijo, kaj mora storiti operater. PRIMER: Dvigni 1 meter ali spusti 1 meter.
  • RL namesti ponesrečenca v položaj najugodnejši za odlaganje na nosila (glede na poškodbe).
  • Reševalna ekipa na tleh sprejme ponesrečenca z zajemalnimi nosili. Najprej ustavijo morebitno nihanje ali vrtenje RL s ponesrečencem na jeklenici. Zdravnik poskrbi za imobilizacijo vratu in glave ter vodi postopek polaganja ponesrečenca na zajemalna nosila.
  • Ko je ponesrečenec na nosilih položen na tleh, RL sporoči posadki: Ponesrečenec na tleh in takrat operater sprosti jeklenico.
  • Ko sta RL in ponesrečenec odpeta z jeklenice,  RL sporoči: Jeklenica prosta (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • RL jeklenico z roko spremlja, da ne pride do nezaželene povezave s tlemi (ali opremo na tleh).
  • Operater dvigne jeklenico.
  • Ko je ponesrečenec oskrbljen, helikopter pristane v bližini in vkrca ponesrečenca in reševalno ekipo.

Postopek reševanja s helikoptersko reševalno vrečo

Primer, da pri ponesrečencu še ni reševalcev

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • RL nahrbtnik z vrečo vpne v del popkovine, ki je namenjena za vpenjanje ponesrečenca ali reševalne opreme.
  • Preizkus zveze.
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (Jeklenica ne sme biti ohlapna – v primeru padca statična obremenitev - možno trganje jeklenice.)
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitle pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne reševalca, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt z operaterjem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od tal in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL stoji varno na tleh oziroma je zavarovan.)
  • RL se odpne iz kljuke.
  • Jeklenica prosta (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • RL jeklenico z roko spremlja, da ne pride do nezaželene povezave s tlemi (jeklenica se lahko zatakne v korenino, skalo, ...)
  • Do ponesrečenca pridejo še ostali člani reševalnega moštva. Lahko pridejo po tleh ali jih z vitlom iz helikopterja spusti operater.
  • Helikopter se umakne, sledi oskrba ponesrečenca in ko je ponesrečenec pripravljen za transport, RL pokliče helikopter.
  • Pri notranjem vitlu je glava ponesrečenca na levi, zunanjem vitlu pa na desni strani RL.
  • Če helikopterska reševalna vreča (ali se za dvig uporabijo nosila) nima vgrajenega pripomočka za preprečevanje vrtenja, mora ekipa na tleh uporabiti vrvico proti vrtenju. Ta se vpenja na desno stran helikopterske reševalne vreče (nosil).
  • Operater spusti jeklenico do tal, da se ta razelektri.
  • RL v kljuko jeklenice najprej vpne vponko helikopterske reševalne vreče, nato še sebe. Pazi na prosti konec jeklenice, da se mu ne ovije okoli vratu, preveri stremena helikopterske reševalne vreče in položaj vponk v kljuki jeklenice. Idealno je, da RL poklekne ob vreči in v iztegnjeni roki drži vpetje v kljuki.
  • Pripravljen za dvig, dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec). RL preveri da ni nezaželene povezave s tlemi.
  • Ločeni od tal, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • RL s prosto roko drži pripomoček proti vrtenju (paravan) in ga po potrebi odpira na eno ali drugo stran in s tem zaustavlja vrtenje. V primeru uporabe vrvice proti vrtenju, se RL postavi v smer pred nos helikopterja in pazi, da ustvarja idealen kot vrvice – do 45 stopinj, če to dopušča teren.
  • Med dviganjem RL posadko obvešča o morebitnih težavah.
  • Smo izven preprek.
  • Pred koncem vrvice proti vrtenju oziroma pod sanko helikopterja se vrvica s potegom odstrani.
  • Pod sanko operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke. Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se hrbtom obrne proti sanki. Vrečo ali nosila s ponesrečencem vedno obrača tako, da glava poškodovanca ne pride pod sanke. V tem položaju operater dvigne RL s helikoptersko reševalno vrečo do skrajnega položaja jeklenice. Pri notranjem vitlu sledi vnos vreče ali nosil z obratom roke vitla v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater le popusti jeklenico, tako da RL lahko potegne vrečo v kabino. Pri tem mu lahko pomagata zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini.
  • RL zavaruje vrečo s ponesrečencem (ali nosila) in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju znak, da sta oba zavarovana.
  • RL se odpne iz kljuke in jo poda operaterju.

Primer, da je ponesrečenec že oskrbljen in pripravljen v helikopterski reševalni vreči

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • Preizkus zveze.
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (Jeklenica ne sme biti ohlapna – v primeru padca statična obremenitev - možno trganje jeklenico.)
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitla pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne reševalca, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt z operaterjem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od tal in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL stoji varno na tleh oziroma je zavarovan.)
  • RL obvezno preveri vrečo oziroma nosila in če je vse v redu, lahko začne z vpenjanjem v kljuko.
  • Pri notranjem vitlu je glava ponesrečenca na levi, pri zunanjem vitlu na desni strani RL.
  • Če helikopterska reševalna vreča (ali se za dvig uporabijo nosila) nima vgrajenega pripomočka za preprečevanje vrtenja, mora ekipa na tleh uporabiti vrvico proti vrtenju. Ta se vpenja na desno stran helikopterske reševalne vreče (nosil).
  • RL se odpne iz kljuke, vpne vponko helikopterske reševalne vreče, nato nazaj še sebe. Pazi na prosti konec jeklenice, da se mu ne ovije okoli vratu, preveri stremena helikopterske reševalne vreče in položaj vponk v kljuki jeklenice. Idealno je, da RL poklekne ob vreči in v iztegnjeni roki drži vpetje v kljuki.
  • Pripravljen za dvig, dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec). RL preveri da ni nezaželene povezave s tlemi.
  • Ločeni od tal, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • RL s prosto roko drži pripomoček proti vrtenju (paravan) in ga po potrebi odpira na eno ali drugo stran in s tem zaustavlja vrtenje. V primeru uporabe vrvice proti vrtenju, se RL postavi v smer pred nos helikopterja in pazi, da ustvarja idealen kot vrvice – do 45 stopinj, če to dopušča teren.
  • Med dviganjem RL posadko obvešča o morebitnih težavah.
  • Smo izven preprek.
  • Pred koncem vrvice proti vrtenju oziroma pod sanko helikopterja se vrvica s potegom odstrani.
  • Pod sanko operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke. Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se hrbtom obrne proti sanki. Vrečo ali nosila s ponesrečencem vedno obrača tako, da glava poškodovanca ne pride pod sanke. V tem položaju operater dvigne RL s helikoptersko reševalno vrečo dvigne do skrajnega položaja jeklenice. Pri notranjem vitlu sledi vnos vreče ali nosil z obratom roke vitla v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater le popusti jeklenico, tako da RL lahko potegne vrečo v kabino. Pri tem mu lahko pomagata zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini.
  • RL zavaruje vrečo s ponesrečencem (ali nosila) in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju znak, da sta oba zavarovana.
  • RL odpne se iz kljuke in jo poda operaterju.

Postopek reševanja s trikotnim reševalnim sedežem

Reševanje nepoškodovanega s trikotnim reševalnim sedežem

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • Trikotni sedež (obvezno z naramnicami) si pripne v nosilni del pasu, oziroma ga ima v nahrbtniku.
  • Preizkus zveze.
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (jeklenica ne sme biti ohlapna– v primeru padca statična obremenitev in možno trganje jeklenico).
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitla pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne reševalca, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt operaterjem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od tal in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL stoji varno na tleh oziroma je zavarovan).
  • Če gre samo za evakuacijo, RL nepoškodovani osebi namesti trikotni sedež. RL najprej vpne trikotni sedež direktno v kljuko na jeklenici in potem še sebe (pazi na potek jeklenice). Reševani naj se z rokami oklene reševalca (s tem preprečimo njegovo kriljenje z rokami in morebitne poškodbe pri prehodu sanke). V primeru, da se reševani nahaja na izpostavljenem terenu, kjer bi RL pri vpenjanju trikotnega sedeža ostal nezavarovan, lahko vpne trikotni sedež direktno v kljuko jeklenice, ne da bi pri tem izpel sebe, ali pa trikotni sedež vpne v vponko namenjeno vpenjanju ponesrečencev ali tovora na svoji popkovini. V tem primeru bo reševani visel nekoliko prenizko in ga bo RL težje vkrcal v kabino helikopterja.
  • Pripravljen za dvig, dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec). RL preveri da ni nezaželene povezave s tlemi.
  • Ločeni od tal, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med dviganjem RL posadko obvešča o morebitnih težavah.
  • Smo izven preprek.
  • Pod sanjo operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke (znak je lahko tudi prikimanje z glavo). Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se hrbtom obrne proti sanki. S tem je tudi reševani obrnjen proč od sanke.
  • Ko je jeklenica v najvišjem položaju, RL obrne reševanega s hrbtom proti kabini in ga prvega vkrca v plovilo. Pri notranjem vitlu RL počaka, da ju operater z roko vitle obrne v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater počasi popušča jeklenico, tako da RL lahko potegne reševanega v kabino. Pri tem mu lahko pomagata zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini.
  • RL zavaruje reševanega in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju znak, da sta oba zavarovana.
  • RL se odpne iz kljuke in jo poda operaterju.

    Vpetje RL in trikotnega sedeža v kljuko vitla:

    Helikoptersko resevanje potek 3.jpg










Reševanje poškodovanega, kjer poškodbe dovoljujejo dvig s trikotnim reševalnim sedežem

Postopek se razlikuje v primeru, da moramo poškodovanca oskrbeti na mestu nesreče, helikopter pa se medtem umakne.

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • Trikotni sedež (obvezno z naramnicami) si pripne v nosilni del pasu oziroma ga ima v nahrbtniku.
  • Preizkus zveze.
  • RL se v sedečem položaju namesti v vpadnico vitla oziroma k vratom (zunanja vitla) in se vpne v kljuko.
  • Operater preveri vpetje.
  • Na znak operaterja se RL izpne iz vrvne ograje. (Jeklenica ne sme biti ohlapna – v primeru padca statična obremenitev - možno trganje jeklenico.)
  • Pri notranjem vitlu RL počaka, da ga operater dvigne in ga z roko vitla pripelje na sanko. Pri zunanjem vitlu operater samo dvigne reševalca, ki se sam obrne z obrazom proti kabini in stopi na sanko. (Vizualni kontakt s tehnikom letalcem.)
  • Pripravljen za spust (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med spuščanjem RL posadko obvešča o oddaljenosti od tal in morebitnih težavah.
  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL varno stoji na tleh oziroma je zavarovan.)
  • RL se odpne iz kljuke.
  • Jeklenica prosta (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • RL jeklenico z roko spremlja, da ne pride do nezaželene povezave s tlemi (jeklenica se lahko zatakne v korenino, skalo, ...).
  • Helikopter se umakne, sledi oskrba ponesrečenca in ko je ponesrečenec pripravljen za transport, RL pokliče helikopter.
  • Operater spusti jeklenico do tal, da se ta razelektri.
  • RL najprej vpne trikotni sedež direktno v kljuko na jeklenici in potem sebe, (pazi na potek jeklenice). Reševani naj se z rokami oklene RL (s tem preprečimo njegovo kriljenje z rokami in morebitne poškodbe pri prehodu sanke).
  • Pripravljen za dvig, dvigni en meter (tudi vizualno - dvignjen palec). RL preveri da ni nezaželene povezave s tlemi.
  • Ločeni od tal, nadaljuj z dviganjem (tudi vizualno - dvignjen palec).
  • Med dviganjem RL posadko obvešča o morebitnih težavah.
  • Smo izven preprek.
  • Pod sanko operater ustavi dviganje, RL pa se oprime sani helikopterja in ustavi morebitno vrtenje.
  • RL vzpostavi vizualni kontakt z operaterjem in mu da jasen znak, da je pripravljen za dvig čez sanke (znak je lahko tudi prikimanje z glavo). Na ta znak operater nadaljuje dviganje. RL gre najprej bočno z roko čez sanke. Ko pride dovolj visoko, da njegov vrat ni več ogrožen, pa se s hrbtom obrne proti sanki. S tem je tudi ponesrečenec obrnjen proč od sanke.
  • Ko je jeklenica v najvišjem položaju, RL obrne ponesrečenca s hrbtom proti kabini in ga prvega vkrca v plovilo. Pri notranjem vitlu RL počaka, da ju operater z roko vitle obrne v kabino, pri zunanjem vitlu pa operater počasi popušča jeklenico, tako da RL lahko potegne reševanega v kabino. Pri tem mu lahko pomagata zdravnik ali drug član reševalne ekipe v kabini.
  • RL zavaruje ponesrečenca in sebe v vrvno ograjo. Z dvignjenim palcem da operaterju znak, da sta oba zavarovana.
  • RL se odpne iz kljuke in jo poda operaterju.

Možni izredni dogodki pri delu z vitlom   

Odpoved oziroma okvara vitla 

Posadka o okvari obvesti RL, ki je na jeklenici in predlaga potrebne ukrepe. Navadno bo helikopter poletel do primernega - varnega terena in odložil RL (in ponesrečenca) na tla. Med letom RL navaja višino nad preprekami in druge pomembne informacije. Pri spuščanju na določeno varno mesto pa obvešča posadko o svoji oddaljenosti od tal:

  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL varno stoji na tleh oziroma je zavarovan).
  • Pri pristajanju helikopterja se RL pomakne pred nos helikopterja in raztegne jeklenico v varni smeri, da helikopter lahko varno pristane.

    Vse postopke RL izvaja v dogovoru s posadko.

Nezaželena povezava s tlemi (steno)

Ko RL opazi povezavo s tlemi o tem TAKOJ obvesti operaterja: Izmenično odročenje obeh rok in po radijski zvezi STOJ (prenehaj z dviganjem). Ko je nezaželena povezava odpravljena, RL ponovno poroča: Ločen od tal, nadaljuj z dviganjem.

Postopek spusta reševalca letalca po alpinistični vrvi iz helikopterja

  • RL je v kabini helikopterja pripet na vrvno ograjo.
  • V nosilni del spodnjega pasu si namesti zavorni element (Reverso, ATC, desonder, …).
  • Preizkus zveze.
  • RL se v sedečem položaju namesti na rob kabine oziroma k vratom. Pazi, da je popkovina na isti strani kot je vrv za spust in da ne ostane pripet predaleč stran v vrvni ograji. (Popkovina se ne sme naviti okrog pasu, zato mora biti na isti strani kot je v vrv za spust).
  • Vrv pravilno namesti v zavorni element.
  • Na koncu vrvi je vozel osmica, vanjo pa je vpeta utež.
  • Na znak tehnika letalca utež z vrvjo spusti čez sanke proti tlom in jo ves čas spremlja, da na vrvi ne nastane zanka ali vozel, da vrv pride do tal ali se ne zaplete v morebitno oviro (drevo, veje, skale, ...).
  • Vrv pripravljena.
  • RL skrajša vrv med sidriščem in zavornim elementom, stopi na najnižjo prečko sanke in se obrne proti sidrišču. (Dodatnega varovanja za spust po vrvi ni, razen pri dolgih spustih si prvi lahko naredi samovarovanje, nato ostalim drži vrv in nadzira spuščanje).
  • Ponovno preveri, da je vrv pravilno vpeta in obremenjena.
  • Vrvi ne izpusti več iz rok!!!
  • Pripravljen za spust.
  • Odpne popkovino in jo pripne na pas. (Popkovina ne sme prosto viseti ob reševalcu.)
  • RL tehniku letalcu vizualno pokaže, da je pripravljen za spust.
  • RL se nagne nazaj čez sanke z iztegnjenimi nogami in se kontrolirano spusti čez sanke.
  • RL se kontrolirano spušča in ves čas spremlja višino do tal.
  • Pri pristanku na tleh RL poklekne in s potegom vrvi skozi zavorni element razbremeni vrv.
  • Na tleh.
  • Vrv izpne iz zavornega elementa in vizualno da tehniku letalcu znak, da je vrv prosta.
  • Vrv je prosta.
  • Naslednji RL se lahko pripravi na spust.
  • Ko se naslednji RL spušča po vrvi, RL na tleh drži vrv. V primeru težav reševalca na vrvi, RL na tleh vrv napne in tako zaustavi reševalca. Po dogovoru s posadko se težave rešujejo naprej.
  • Po koncu spusta tehnik letalec vrv potegne nazaj v helikopter ali pa jo izpne iz sidrišča in jo odvrže reševalcu na tleh (brez vponke).


Možni izredni dogodki pri spuščanju

Če pride do zapleta in ne more nadaljevati spusta, RL to najprej sporoči po radijski zvezi in aretira zavorni element. Po dogovoru s posadko se težava rešuje naprej ali pa se reševalca na vrvi prenese na varen kraj, kjer se helikopter spusti, tako da RL na vrvi varno doseže tla.
Med letom RL navaja višino nad preprekami in druge pomembne informacije. Med spuščanjem na določeno varno mesto pa obvešča posadko o svoji oddaljenosti od tal:

  • 5 Metrov.
  • Na dveh metrih RL odroči roke.
  • Na tleh. (Ko RL varno stoji na tleh oziroma je zavarovan.)
  • Pri pristajanju helikopterja se RL pomakne pred nos helikopterja in zlaga vrv k sebi, da nanjo ne vpliva talni efekt.


Vse postopke RL izvaja v dogovoru s posadko.

Vnos in iznos nosil v helikopter

  • Vnos nosil in vkrcanje reševalcev.

Nosila sprva nosijo štirje reševalci, ki se na znak tehnika letalca začnejo približevati helikopterju. Ko se helikopterju približajo na približno 3 m, prevzame reševalec R3 breme zadnjega dela nosil, reševalec R2 pa se premakne v kabino helikopterja. Ko se R2 s popkovino zavaruje v vrvno ograjo helikopterja, ostali reševalci dvignejo nosila v kabino. R2 prevzame nosila (pri glavi), jih s pomočjo ostalih reševalcev potegne v kabino in zavaruje v vrvno ograjo. Ostali reševalci se vkrcajo po naslednjem vrstnem redu: R1, R3, R4. Po vkrcanju se vsi zavarujejo v vrvno ograjo.

  • Izkrcanje in iznos nosil.

Postopek poteka v obratnem vrstnem redu, s tem da reševalec R2, ki je v kabini, nosil ne začne premikati, dokler ostali trije reševalci niso pripravljeni na svojih mestih.

  • Nevarnosti 
Pri nizkem lebdenju ali pri vnosu nosil, ko je helikopter s sanko le prislonjen na tla, morajo reševalci paziti, da jim sanka helikopterja pri nenadnem premiku ne poškoduje stopal ali golenice.
Položaj stopal: pri sanki reševalec stopalo postavi vzporedno s sanko (na primerni razdalji) ali pa reševalec eno stopalo postavi na samo sanko (brez večjega prenosa teže na sanko), drugo stopalo pa je od sanke odmaknjeno.
Pri vnosu ali iznosu nosil morajo vsi štirje reševalci paziti, da je breme - nosila vedno pod nadzorom in ne more nekontrolirano pasti (pri prenosu prednjega dela nosil - glava ponesrečenca, čez rob kabine), saj bi s tem lahko še dodatno poškodovali ponesrečenca.
Reševalna ekipa vedno skuša izbrati varen teren za vkrcanje nosil tako, da helikopter lahko pristane ali zalebdi v njihovi neposredni bližini. S tem se pot prenosa nosil kar najbolj skrajša.

Helikoptersko resevanje potek 4.jpg

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika