Reševanje iz kanjonov in sotesk

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Tirolska žičnica je namenjena za premoščanje sotesk, rek itd, lahko jo namestimo med dve zgradbi, skratka povsod tam, kjer je transport po zraku varnejši ali krajši (hitrejši), kot po tleh. Uporablja se lahko za prevoz tovora, reševalcev samih ali s ponesrečenim, lahko služi le kot vmesna točka pri spustu ali dvigu v brezno, sotesko ali med dve zgradbi.
Tirolska žičnica poteka praviloma vodoravno, lahko tudi pod manjšim kotom. Običajen poves pravilno napetih vrvi je cca 10% dolžine žičnice.

Slika: Tirolska žičnica

Izdelava, postavljanje žičnice zahteva natančno pripravo in izvedbo. Ko enkrat namestimo sidrišča je izredno težavno spreminjati smer žičnice. Zato je priporočljivo vse manevre, ki so vezani na žičnico v naprej predvideti, priporočljiva je skica izdelave in poteka dogodkov.


Minimalno število reševalcev, ki še zadostuje za varno izvedbo, so trije reševalci. Ko je žičnica napeta je v idealnih razmerah eden na neaktivni strani, kjer skrbi za povzemanje ali popuščanje vlečne-zavorne vrvi, dva pa na drugi strani, kjer se izvaja aktivni del transporta. V omenjeno ekipo niso všteti reševalec ali reševalci, ki bodo uporabljali žičnico.


Reševalci, ki postavljajo žičnico morajo obvladovati klasično vrvno tehniko (izdelava sidrišč, napenjanje vrvi na več načinov, spust in dvig bremena). Reševalec, ki je v vlogi spremljevalca ponesrečenega pa mora izredno dobro obvladati tudi samostojni spust in dvig s tehniko žemarjenja, z uporabo nasprotne teže ipd.


Žičnico sestavljajo tri glavne točke. Sidrišče na neaktivni strani, kjer je žičnica vpeta fiksno, sidrišče na aktivni strani, kjer žičnico napenjamo in popuščamo, ter premični del, ki drsi po vrveh žičnice z ene strani na drugo. Za izdelavo uporabljamo klasično tipizirano opremo. Statične vrvi, dinamične vrvi, vponke z matico – nosilnost 22KN, jeklene vponke z matico , neskončne trakove – nosilnost 22KN, blok prižemo, STOP desonder ter različna enojna ali dvojna kolesca. Žičnico vedno izdelamo z dvema statičnima vrvema, pri čemer je ena vrv nosilna ali glavna vrv in druga pomožna ali varovalna vrv. Za vlečenje premičnega dela običajno uporabljamo dinamične vrvi. Na vsaki strani je praviloma izdelano sidrišče za vsako vrv posebej (dve sidrišči), možno je izdelati dvojno sidrišče. Vlečni vrvi praviloma ne nosita večje obremenitve zato se sidrišči za ti dve vrvi lahko vpne v nosilno sidrišče žičnice. Če obstaja možnost, je potrebno za izdelavo sidrišč izkoristiti naravne ali druge možnosti (drevesa, ograje, stebri….)
Med izbranima točkama, kjer želimo postaviti žičnico je lahko neprehoden svet, velika globina, precejšnja razdalja. V vsakem primeru mora vsaj en reševalec splezati do mesta, kjer bo neaktivna stran žičnice. Ko izdela sidrišči je po navadi najtežavnejše spraviti prvo nosilno vrv z ene strani na drugo. Ob manjši razdalji to lahko storimo z metanjem primerno zvitega svitka vrvi, lahko e ene na drugo stran najprej vržemo tanjšo vrvico, opremljeno z utežjo, za večje razdalje pa pride v poštev t.i. katapult, ki izstreli pomožno vrvico z utežjo na koncu na drugo stran. Za izvedbo takega manevra je potrebno kar nekaj vaje.

Slika: izdelava žičnice
Slika: izdelava žičnice


1. Sidrišče na »neaktivni« strani, kjer bosta vrvi pritrjeni fiksno, praviloma je manj prostora, napenjanje vrvi bi bilo oteženo ali nemogoče, prisotnost reševalca ni nujno potrebna.

  • izdelamo sidrišče (5 skalnih klinov ali 4 ekspanzijski) za vsako vrv posebej (dve sidrišči). Možno je izdelati dvojno sidrišče na 6 skalnih klinih ali 5 ekspanzijskih klinih. Vlečna vrv praviloma ne nosi večje obremenitve zato se sidrišči zanjo lahko vpne v nosilno sidrišče žičnice.
  • sidrišče izdelamo iz neskončnega traku ali statične vrvi. Ima fiksno smer obremenitve. Sidriščna vozla, oziroma prijemališči, naj bosta po dolžini in višini nekoliko zamaknjena (cca 15cm). V vsako sidriščno vponko z matico – 22KN vpnemo konec statične vrvi z vozlom »osmica«.
Slika: Izdelava sidrišča
  • sidrišče lahko izdelamo tudi na dobro raščeno drevo, trdno ograjo mostu ali nosilni element objekta . Na primerni višini drevesa konec statične vrvi na kateri je narejen vozel »osmica« nekajkrat (4-5x) ovijemo okoli debla. Zaključimo tako, da končni vozel »osmica« z vponko na sprednji strani debla (smer žičnice) ravno še lahko vpnemo v vrv žičnice. Prameni vrvi naj tečejo vzporedno. S takim načinom varujemo drevo, sile v ovojih vrvi se samodejno razporedijo. Vrvi naj bosta med seboj vertikalno oddaljeni 10 – 15cm.
Slika: Izdelava sidrišča okoli debla
  • v primeru, ko sta sidrišči na drevesu, tretje sidrišče za vlečno vrv oziroma obračalno vponko naredimo s trakom okoli drevesa v višini ovitih vrvi.

2. Sidrišče na »aktivni« strani, kjer bosta napenjalna sistema, rabimo dovolj prostora za manever napenjanja in kasneje za upravljanje z žičnico.

  • sidrišči izdelamo enako, kot je opisano zgoraj v prvi in drugi alineji. V primeru, ko imamo na voljo naravno pritrdišče npr. drevo, izdelamo sidrišča iz neskončnih trakov. Lahko uporabimo več ovojev statične vrvi, kar je neugodno saj v tem primeru težje zamaknemo sidriščna vozla, kar je nujno za dobro izdelavo žičnice.
  • v sidriščno vponko vpnemo STOP desonder in vpeljemo vrv. Na vrvi, ki povezujeta obe točki žičnice namestimo blok prižemo (lahko tudi kak drug samozaporni element) v smeri žičnice in nad kladivcem vpnemo vponko (prižema bo obremenjena na tlak) skozi katero napeljemo iz desonderja prosto izhajajoči konec vrvi. Lahko uporabimo kolesce. Tako dobimo preprosti, enojni škripec.
  • vrvi seveda lahko napnemo tudi s samozapornim, napenjalnim sistemom, za katerega potrebujemo zelo malo opreme (5 vponk), vendar za napenjanje potrošimo kar tretjino razdalje med krajnima točkama žičnice.
Slika: Vpetje na aktivni strani
  • v višini obeh glavnih sidrišč naredimo še eno sidrišče (lahko tudi v dva klina obstoječega sidrišča), ki bo služilo za vlečno vrv. Pomožno, dodatno sidrišče za vlečno vrv lahko izdelamo tudi za sidriščem ali poleg sidrišča, paziti moramo le, da vlečna vrv teče vzporedno z nosilnima vrvema žičnice. V kolikor je pomožno sidrišče izven smeri žičnice, lahko pod glavno varovalno vrvjo namestimo le vponko s kolescem in tako naredimo spremembo smeri vlečne vrvi.
  • S pomočjo škripca napnemo najprej spodnjo, glavno ali nosilno vrv, nato še zgornjo pomožno ali varovalno vrv. V skladu z nosilnostjo opreme, ki je uporabljena, naj posamezno vrv napnejo maksimalno trije reševalci. Pri napenjanju pazimo, da tečejo vse tri vrvi škripca čim bolj vzporedno oziroma, da so koti med njimi čim manjši. Ko je posamezna vrv primerno napeta (pazimo, da sta obe vrvi enako napeti), blokiramo desonder, sprostimo blok prižemo in jo približamo desonderju. Med uporabo žičnice pride do raztezanja in posledično do prevelikega povesa, zato je možno, da bomo morali še enkrat napeti vrvi.
Slika: Sile pri napenjanju
3. Premični del žičnice (voziček) je namenjen vpenjanju tovora ali reševalca, ki ga preprosto s poteznimi vrvmi premikamo od ene strani žičnice na drugo in obratno.
  • na spodnjo, nosilno, glavno vrv namestimo dvojno kolesce. V zgornjo luknjo vpnemo jekleno vponko in z njo objamemo zgornjo, dodatno, varovalno vrv. Na zgornjo vrv seveda lahko namestimo še eno dvojno kolesce. Potem jeklena vponka ni potrebna. V spodnjo luknjo kolesca (dvojnega kolesca) vpnemo tri vponke z matico. Srednja bo služila kot nosilec tovora oz. reševalca, nosil itd. Vanjo praviloma vpnemo večjo ploščo »paw«.
Slika: Vpetje premičnega dela
  • v krajni dve vponki (ki sta vpeti v dvojno kolesce) s končnim vozlom »osmica« vpnemo vlečni-zavorni vrvi, ki tečeta vsaka k svojemu sidrišču na nasprotnih straneh žičnice. V primeru, da imamo na voljo eno samo vrv za vlečenje-zaviranje, podobno, kot prej, v obe krajni vponki vpnemo vrv z dvema bičevima vozloma, pri čemer je med njima ohlapna zanka vrvi.
  • nikoli ne nameščamo vlečne-zavorne vrvi samo na breme ali na reševalca ali na nosila!!! Pri nagnjenem transportu nosil obvezno namestimo vlečno vrv in na nosila in na »voziček«. V primeru, da je transport zelo strm in imamo vpeta nosila samo v eni točki, s tem dosežemo, da so nosila vedno v vodoravnem položaju, v tem primeru je vlečna vrv lahko vpeta samo v »voziček«.
  • če na neaktivni strani žičnice ni prostora za reševalca, ki bi upravljal z vlečno-zavorno vrvjo, moramo v ta namen izdelati neskončno vlečno-zavorno vrv, ki poteka od aktivnega sidrišča do premičnega dela žičnice, od tam do obračalne vponke s kolescem na neaktivni strani žičnice in spet nazaj do aktivnega dela žičnice. V tem primeru sta na aktivni strani dve pomožni sidrišči za vlečno-zavorno vrv.
  • za vlečenje težjih bremen, predvsem, ko gre za dvig težjega bremena iz globine, na aktivni strani žičnice lahko uporabimo klasično škripčevje, švicarski škripec ali celo vitlo.

4. Za transport nosil lahko na žičnico namestimo še en enak premični del. Oba morata biti med seboj obvezno fiksno povezana. Za to uporabimo pomožno vrvico ali ustrezno dolg trak. Za vlečenje nosil namestimo vlečno-zavorno vrv hkrati na nosila in v vponko premičnega dela žičnice. To storimo z dolgo neskončno zanko ali s pomožno vrvico, kot pri gibljivem sidrišču, da zagotovimo vedno enako obremenitev na obe točki.
Enakomerno vlečenje nosil in »vozička« hkrati zagotovimo z neskončnim trakom, ki je podobno, kot pri dinamičnem sidrišču vpet v tri točke. V »voziček« (v vponko za vlečno vrv) in na oba skrajna konca čelne stranice nosil.

Slika: Vpetje nosil
Slika: Vpetje nosil

Slika: Vpetje nosil
5. V srednjo vponko na premičnem delu žičnice je vpet tovor, reševalce… V primeru, da se mora reševalec spustiti v globino nekje na sredi žičnice je v to vponko lahko vpeta tudi statična vrv, ki jo nosi reševalec v vreči in jo med spustom z desonderjem sprošča. Za krajše spuste, ko je žičnica zaradi narave okolja napeljana previsoko, lahko v srednjo, nosilno vponko vpnemo Grilon s primerno dolžino vrvi, ki tako postane del premičnega dela žičnice. Z njim se reševalec lahko preprosti spusti na določeno mesto.
Slika: Vpetje reševalec
Slika: Vpetje reševalec
6. V premični del lahko seveda vpnemo tudi razna škripčevja za dvig bremena iz globine, premični del na žičnici, če je blokiran v nekem položaju, lahko predstavlja fiksno točko za druge manevre. V ta namen uporabimo metode kratkega spusta ali dviga za natančno pozicioniranje premičnega dela žičnice.
Ko nam žičnica pomeni le vmesno točko za dvig bremena je priporočljivo vpeti v »voziček« ploščo »paw« z veliko luknjami. To nam zagotovi pregledno nameščanje vseh dodatnih elementov, ki so potrebni za vertikalni spust ali dvig. V primeru, ko sta sidrišči na obeh straneh žičnice med seboj vertikalno na različnih višinah je priporočljivo urediti sidrišča za upravljanje z škripčevjem za dvig in spust na višji strani žičnice. S tem dosežemo lažje upravljanje z »vozičkom« in hkrati s škripčevjem za dvig in spust
  • za vertikalni dvig v »paw« ploščo v skrajni luknji namestimo kolesci. Nosilna vrv teče od sidrišča na aktivni strani žičnice čez prvo kolesce, naredi pol-zanko navzdol (tu vpnemo kolesce za breme oz. reševalca), teče pod kolescem za reševalca navzgor in čez drugo kolesce v »paw-u« in nadaljuje do neaktivne strani žičnice.
  • vlečno vrv »vozička« in vrv za škripec popuščamo oz zategujemo hkrati in s tem dosežemo, da breme miruje v vertikalni smeri, v horizontalni pa se premika.
  • ko blokiramo horizontalni premik »vozička« in sprostimo ali napnemo vrv, ki teče skozi škripčevje v plošči »paw« dosežemo vertikalni premik bremena. Ker je v tem primeru breme samo na eni vrvi je nujno dodati pomožno, varovalno vrv, ki teče od sidrišča na aktivni strani žičnice do »vozička«, skozi vponko v »paw« plošči, kjer spremeni smer v vertikalno, do bremena.
  • veliko laže in elegantneje je, če za škripčevje za vertikalni dvig ali spust uporabljamo dvojna (vzporedno) kolesca in glavna, nosilna ter dodatna, varovalna vrv tečeta vzporedno in hkrati. V tem primeru se izognemo napeljavi dodatne, varovalne vrvi.
Slika: Vpetje
Slika: Vpetje
Slika: Vezava žičnice

Slika: Reševalec z nosili
7. V primeru, ko se »voziček« oziroma vlečna-zavorna vrv zatakne mora reševalec brez pomoči priti do mesta zastoja. To preprosto stori tako, da visi na premičnem delu, na spodnji nosilni vrvi v smeri željenega premika namesti ročno prižemo opremljeno s stopno zanko, ki jo napelje skozi nosilno vponko v kateri visi. S pritiskom noge navzdol premika »voziček« v željeni smeri in počasi napreduje. Pri večjem naklonu žičnice je treba poskrbeti, da je pred »vozičkom« nameščen samozaporni element, ki preprečuje »vozičku« uhajanje nazaj.
Slika: Blokada vozička


Žičnica v soteski - transport preko pritrdišč v ovinkih soteske

Če ni mogoč takojšen transport navzgor in ven iz soteske, izdelamo žičnico po soteski do mesta, kjer lahko ponesrečenca dvignemo ven. Čeprav jo izdelamo nisko nad vodo in bodo zaradi povesa vrvi nosila praktično v vodi, bo žičnica med transportom – ko reševalci nosila nosijo po soteski in preko skokov – le odvzela reševalcem nekaj deset kil teže, predvsem pa bo stabilizirala položaj nosil.

Slika: Transport po soteski

1. Nosilna vrv žičnice; pritrdimo in napenjamo jo kot je prikazano pri žičnici, na ovinkih pa jo speljemo na zunanji strani in na izhodni strani ovinka – to pomeni, da se vrv od ovinka naprej lahko dotika zunanje stene, ko bodo nosila prešla ovinek, se bo vrv odmaknila.
Na ovinku jo fiksiramo z vponko in 10 m dolgo glavno vrvjo 3, ki je z polbičem, polvozlom in varovalnim vozlom vpeta v svedrovec.
2. Vlečna – varovalna vrv je na nosilih vpeta v škripčke, ki morajo biti med seboj zvezani ( mariner 2 škripčka, UT2000 3 škripčki ). Vlečno – varovalno vrv namestimo tudi, če nosila na žičnici nosimo po vodi ( skoki !!)
4. Na vsakem ovinku je pripravljena še ena 10 m dolga glavna vrv z vponko. Ko nosila prispejo na ovinek, zapnemo to vponko na nosilno vrv za zadnji škripček nosil in vrv z polbičem vpnemo v svedrovec ter jo močno napnemo in fiksiramo z polvozlom in varovalnim vozlom. Nato popustimo vrv 3 in jo snamemo z nosilne vrvi. Pri tem manevru bo žičnica malo popustila, če nas to moti zaradi nadalnjega transporta,
Slika: Transport po soteski
javimo na sidrišče, naj jo dodatno napnejo. Lahko pa vrv 4 vpnemo takoj za prvi škripček nosil, pomaknemo nosila malo naprej, vpnemo vrv 3 za drugi škripček in na koncu spet vrv 4 za tretji škripček. Tak manever traja malo dlje, vendar pa žičnice pri tem ne popustimo.
Slika: Transport po soteski

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč