Reševanje padalcev

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Uvod


Reševanje padalcev z dreves je poseben postopek tehnike reševanja Gorske reševalne službe Slovenije. Posebnost tega postopka je v tem, da:

  • Gorski reševalec pozna opremo pilota jadralnega padala (v nadaljevanju: padalec).
  • Gorski reševalec obvladuje tehniko vzpona na drevo in potrebne manevre za spust ponesrečenega padalca na tla.
  • Gorski reševalec zna vpeti sedež s padalcem in obvladuje postopek pri odpenjanju sedeža s padalcem od ostalega padala.
  • Helikopter ne sme sodelovati pri samem reševanju padalca z dreves, ker lahko nastali veter povzroči, da padalo skupaj s padalcem strmoglavi na tla, ali pa se padalo zaplete v rotor helikopterja in povzroči še večjo nesrečo.


Postopek reševanja padalcev iz dreves

Obvestilo o nesreči padalca


Na osnovi poziva centra za obveščanje (ReCO) 112 ali direktnega poziva očividcev nesreče, zbere vodja reševalne akcije vse razpoložljive informacije in podatke o nesreči in sicer:

  • Mesto in čas nesreče

Ker je večina padalcev opremljenih z instrumenti GPS, je takšen način določanja mesta nesreče (geografske koordinate) najbolj natančen in nedvoumen. Potrebno je, da so postaje GRS opremljene z natančnimi zemljevidi za svoja področja, instrumenti GPS in ustrezno programsko opremo in da reševalci obvladujejo osnove orientacije. V nasprotnem primeru je potreben natančen opis mesta nesreče (širša in bližnja okolica).

  • Opis mesta nesreče

Najzanesljivejše podatke dobi vodja reševalne akcije z neposrednim razgovorom s padalcem ali z očividci nesreče. Pomemben podatek je položaj padala in padalca na enem ali več drevesih, opis dreves (višina in vrsta) in opis terena. Če se padalec ni mogel brez večjih težav dodatno zavarovati, da ne bi padel na tla, ga je potrebno opozoriti, naj v svojem položaju miruje. Opozoriti je potrebno tudi očividce, da lahko z napačnimi manevri povzročijo še večjo nesrečo.

  • Opis poškodb in stanje padalca

Izbira načina reševanja, reševalne ekipe in opreme

Vodja reševalne akcije na osnovi razpoložljivih podatkov in informacij določi, kateri reševalci bodo sodelovali v reševalni akciji, določi potrebno osebno in skupno opremo, čas zbora in zborno mesto. V primeru, da je ponesrečeni padalec poškodovan, naj bo v reševalni ekipi tudi zdravnik. Če situacija omogoča, se preko centra za obveščanje dogovori za pomoč posadke helikopterja. Preko centra za obveščanje obvesti UNZ, ki določi policista, ki bo sodeloval v reševalni akciji.

  • Reševalna oprema:

Podan je opomnik reševalne opreme. Vodja reševalne akcije določi opremo odvisno od situacije.
osebna oprema reševalca odvisna od terena na mestu nesreče

Seznam reševalne opreme
Vrsta opreme
Kosov
Statična vrv (različne barve)
2
Plezalna vrv (različne barve)
2
Brezkončni trakovi različnih dolžin
20
Pomožne vrvice
6
Vponke
20
Prsna prižema
4
Ročna prižema
2
Desonder
3
Pro traxion ali Petzl blok
2
Trikotni reševalni sedež
1
Drevesni plezalniki
1
Ročna žaga
1
Nož
2
Kolesca
4
Radijska postaja
2
Usnjene rokavice
1
Vrvica
25m




















Oprema za prvo pomoč in transport ponesrečenca: vratna opornica, imobilizacijski steznik KED, vakuumske opornice, obvezivni material, trikotne rute, gumijaste rokavice, astronavtska folija, ekspanzijska opornica, vakuumska blazina, zajemalna nosila, helikopterska reševalna vreča, gorska nosila....)


Slika1: Drevesni plezalniki (vir freeworker)

Postopek reševanja na mestu nesreče

  • Priprava in potrebna oprema reševalca, ki bo plezal na drevo

Reševalec se opremi s plezalnim pasom, čelado, v pas si vpne potrebno število vponk, trakov različnih dolžin, pomožnih vrvic, varovalno zanko (sistem Grillon ali 4m do 5m dolg konec plezalne vrvi s prižemo Basic B18), ročno žago in drugo opremo. Na visoke planinske čevlje si trdno naveže drevesne plezalnike.

  • Priprava sidrišč na tleh

Na tleh izdelamo eno sidrišče odmaknjeno iz vpadnice visečega padalca za dinamično varovanje reševalca, ki bo splezal na drevo in drugo sidrišče s samozaporno zavoro Desonder, s pomočjo katere bomo spustili padalca na tla. Tudi drugo sidrišče naj bo odmaknjeno iz vpadnice visečega padalca, kar omogoča, da padalca z dodatnim vpetjem na vrv za spust, med spuščanjem vodimo mimo vej in izrastkov na deblu. V kolikor padalec pristane na osamljeno drevo in v bližini ni drugega drevesa za sidrišče se izdela sidrišče na istem drevesu kot je padalec. V tem primeru je potrebno še bolj pazlivo spuščati padalca, da pri spustu ne poškoduje. 
Če ocenimo, da bo reševanje potekalo tudi iz drugih dreves, izdelamo potrebno število sidrišč za varovanje in spuščanje.

Slika 2: Sidrišče
  • Varovanje reševalca na drevesu

Če je možno, predhodno potegnemo plezalno vrv na drevo s pomočjo vlečne vrvice (primer: lavinska vrvica na katero je navezana obtežilna žoga ali kakšna druga utež), ki jo vržemo preko vej ali krošnje drevesa. S to vrvjo reševalca med plezanjem na drevo varuje in mu pomaga ekipa na tleh.
Ves čas reševanja z dreves mora biti reševalec zanesljivo varovan.
Med plezanjem reševalca na drevo podaja reševalec na drugem sidrišču statično vrv prosto, brez varovanja.
Varovanje reševalca in spuščanje ponesrečenca se izvaja s tal.

  • Začetek plezanja na drevo

Reševalec, ki bo splezal na drevo, si naveže plezalno vrv. Objame deblo z vrvjo sistema Grillon, jo vpne v plezalni pas in si nastavi potrebno dolžino varovalne zanke. Če nima sistema Grillon si z vozlom osmica in vponko vpne v pas 4m do 5m dolg konec plezalne vrvi in z njo objame deblo. V pas si vpne tudi drugi konec vrvi in s prižemo vpeto v pas nastavi potrebno dolžino varovalne zanke, ki objema drevo.
V pas vpne tudi statično vrv.

  • Plezanje na drevo

Reševalec prične s plezanjem na drevo tako, da pri tem zanesljivo zasaja zoba drevesnih plezalk v skorjo drevesa in pazi, da je v stiku z deblom v najmanj dveh fiksnih točkah. Varovalna zanka, ena noga in premik druge noge. Nato obe nogi in premik zanke itd.
Če predhodno nismo uspeli potegniti plezalne vrvi preko vej drevesa in s tem zagotoviti zanesljivega varovanja reševalca med plezanjem na drevo, mora reševalec potem ko spleza približno 2m visoko, oviti okoli debla ali močnejših vej trak (kavbojski vozel) in vanj z vponko vpeti plezalno vrv. Takšno varovanje si naredi vsakih nekaj metrov. Pri prehodu rogovile si najprej naredi varovanje nad vejo in šele nato prestavi varovalno zanko (slika 3).
Po potrebi med plezanjem na drevo odstrani veje v vpadnici spusta.
V primeru, da nimamo drevesnih plezalk si lahko pri vzponu na drevo pomagamo:
- Z opremo namenjeno plezanju v ledu
Reševalec se med vzponom na drevo varuje na prej opisan način. Ta način je primeren za reševalce, vešče plezanja v zahtevnem ledu.
- S pritrdilnimi točkami, ki so izdelane z brezkončnimi trakovi ali pomožnimi vrvicami ovitimi okoli debla ali močnejših vej (kavbojski vozel)
Med plezanjem na drevo reševalec namešča pritrdilne točke. V pritrdilno točko vpne najprej stopno zanko (primerno dolg trak z vponko) in nato vponko, v katero vpne plezalno vrv s katero je varovan. Ta način je podoben tehničnemu plezanju v skali in je zamudnejši in bolj utrudljiv, kot plezanje na drevo s pomočjo drevesnih plezalk.

Slika 3: Plezanje na drevo
  • Zavarovanje ponesrečenca

Takoj, ko reševalec pripleza dovolj visoko, po potrebi zavaruje padalca in izdela dva sidrišča tako, da pritrdi okoli debla ali dovolj močne veje s kavbojskim vozlom trakova in vanju vpne vponki.
V eno sidrišče vpne vrv s katero je varovan.
V drugo sidrišče, ki je nad padalcem, vpne s kolescem statično vrv. Med tem časom reševalca na tleh vpneta statično vrv v samozaporno zavoro Desonder in jo napneta.
S prostim koncem statične vrvi (vozel osmica in vponka) vpne reševalec na drevesu padalca na dva načina:
- V vponki, ki povezujeta kupolo padala in sedež padala, vpne z vponkama dva krajša enako dolga trakova in ju spne z vponko na koncu statične vrvi. Lahko uporabi en trak na enak način kot sidrišče na dveh pritrdilnih točkah.
Pomembno je, da vpne vponki v vponki padala tako kot kaže slika 4 (med steblo vponke in nosilni trak kupole padala. Ta način vpetja omogoča, da med izpenjanjem padalca s sedežem iz kupole padala, lahko izpnemo najprej en nosilni trak kupole padala in nato še drugega.

Slika 4: Vpetje padalca

S kavbojskim vozlom pritrdi skozi vezavo sedeža padala (slika 5) dva krajša enako dolga trakova, v katera vpne vponko s statično vrvjo.

Slika 5: Vpetje sedeža padala

Če padalec ni poškodovan in je vešč ravnanja z alpinistično opremo, mu lahko vrže prost konec statične vrvi z vponko z matico (slika 6), da se vanjo vpne sam.
Slika 6: Reševanje padalca s samostojnim vpetjem

Za vpenjanje padalca se uporabi vponke z matico ali vponke s samozapornimi zapirali push twist.
Ko je padalec vpet, reševalca na tleh potegneta vrv skozi Desonder tako, da je vrv med padalcem in Desonderjem napeta in mora ostati napeta ves čas odpenjanja sedeža s padalcem iz kupole padala in spuščanja padalca s sedežem na tla.
POZOR:
Potrebno je zagotoviti, da z nepremišljenimi manevri med reševanjem ne povzročimo, da bi padalec strmoglavil na tla.
Padalca na drevesu ne izpnemo iz sedeža.
Med zavarovanjem in oskrbo padalca, je potrebno paziti, da ne aktiviramo rezervnega padala, ki je v padalčevem sedežu (slika 7) in se nahaja pred padalcem v višini trebuha ali pa je vgrajeno v levi, desni ali hrbtni del sedeža. Rezervna padala se lahko aktivirajo ročno, pnevmatsko ali s pomočjo rakete.
Med reševanji padalcev je bilo že več nesreč gorskih reševalcev zaradi nehotenega ali po nesreči aktiviranega rezervnega padala.
Slika 7: Rezervno padalo

Če je padalec sam splezal iz sedeža na drevo, ga reševalec na drevesu zavaruje s trikotnim reševalnim sedežem Petzl.
  • Oskrba padalca

Reševalec na drevesu po potrebi oskrbi padalca: mu namesti vratno opornico, zaustavi krvavitve, ga imobilizira z vakuumsko opornico in zagotovi, da se padalec med spuščanjem na tla ne bo dodatno poškodoval.

  • Spust padalca
Slika 8: Odpetje pospeševalca

Preden izpnemo padalca s sedežem iz nosilnih trakov kupole padala reševalec na drevesu preveri vponke, ki morajo imeti zapiralne elemente zanesljivo zaprte, sidrišča na drevesu in vozle.
Reševalec na drevesu ali padalec odpne pospeševalec (slika 8).
Če je bilo med strmoglavljenjem padala aktivirano rezervno padalo, ga odpne ali odreže (če je neposredno pritrjeno na sedež).

Odpenjanje padalca s sedežem iz kupole padala:
Reševalca na tleh ob sidrišču za spust izdelata škripec za kratek dvig s pomočjo Desonderja  in nekoliko dvigneta visečega padalca. Med tem kratkim dvigom obremenjuje reševalec na drevesu s pomočjo padalca (če njegovo poškodbe to omogočajo) kupolo padala nad vponkama, ker v nasprotnem primeru obremenjene veje dvigajo padalo in izpne najprej en nosilni trak kupole padala in nato še drugega.
Po tem manevru obvisi padalec s sedežem padala na vrvi za spust.
Reševalec na tleh nato stisne izhajajoča konca vrvi iz Desonderja, drug reševalec na tleh pa vpne prost konec vrvi za spust v prosto vponko ob Desonderju (običajno je vrv za spuščanje vpeta v to vponko tudi med kratkim dvigom), podre zgornji del škripca, napne vrv in blokira Desonder.
Reševalec na drevesu po potrebi vpne padalca s sedežem s krajšim trakom in vponko na nosilno vrv za spust, kar med spustom omogoča vodenje padalca mimo vej in izrastkov na deblu.

Reševalca na tleh podreta blokado Desonderja in spustita padalca s sedežem padala na tla. Spust mora potekati počasi in brez večjih sunkov.
Reševalec na drevesu se po potrebi spusti ob padalcu.

  • Postopek reševanja padalca, ki visi oddaljen od debla drevesa ali med krošnjami dreves

Običajno zadošča, da izdela reševalec sidrišče, v katerega vpne z vponko plezalno vrv s katero je varovan, dovolj visoko nad padalcem. Pri spustu do padalca mu lahko pomaga ekipa reševalcev na tleh, z dodatno vrvjo, s katero ga potegne do padalca. V tem primeru mara biti dovolj visoko tudi sidrišče za spust padalca, da pri izpenjanju padalca s sedežem iz kupole padala ne bi prišlo do prevelikega nihaja.
V primeru, da visi padalec med krošnjami, ali pa so veje krošnje v katerih visi padalec prešibke za reševanje, je potrebno reševanje padalca izvesti z dveh ali z več dreves.
To reševanje poteka tako, da spleza reševalec najprej na eno drevo (lahko tudi več), se zavaruje in naredi sidrišče v katerega se vpne s kolescem in vponko. Med plezanjem na drevo se varuje na prej opisan način. Nato vpnejo reševalci na tleh vrv v Desonder in spustijo reševalca na tla. Reševalec, ki bo splezal do padalca, vpne z vponko v pas tudi plezalno vrv iz sosednjega drevesa in spleza dovolj visoko na drevo, ki je najbližje visečemu padalcu, se zavaruje in naredi sidrišče, v katerega se vpne s kolescem in vponko. Med plezanjem na drevo se varuje na prej opisan način. Reševalci na tleh vpnejo vrv v Desonder in z usklajenim spuščanjem obeh vrvi, spustijo reševalca do padalca. Ko je reševalec ob padalcu ga vpne na prej opisan način (sl.7 in sl.8) in vpne vponko, s katero sta speta trakova, v vponko s katero ima v pas vpeto plezalno vrv iz sosednjega drevesa. Po potrebi nudi padalcu prvo pomoč. Reševalci na tleh potem pripravijo škripec z Desonderjemaza kratek dvig najprej na enem in nato še na drugem sidrišču. Med temi manevri ne smejo reševalci na sidriščih na tleh v nobenem primeru spustiti vrvi. Če ne gre drugače blokirajo vrv (polvozel in varovalni vozel). Reševalci na tleh potem z obema škripcema dvignejo padalca in reševalca toliko, da lahko reševalec ob padalcu na prej opisan način izpne padalca s sedežem iz kupole padala. Po tem manevru pripravijo reševalci na tleh izmenično najprej eno sidrišče za spust in nato še drugo sidrišče za spust in spustijo reševalca in padalca s sedežem na tla.

Slika 9: Reševanje iz dveh dreves
  • Dodatna oskrba padalca

Če je padalec težje poškodovan, ga na tleh dodatno oskrbimo.

  • Reševanje padala

Reševalec na drevesu vpne padalo, tako da ga vlečemo s tal. Običajno je padalo zapleteno v veje in ostane nam le, da požagamo veje.


Reševanje zmajarjev


Postopek reševanja zmajarja je podoben postopku reševanja padalca in se razlikuje v :

  • vpetju zmajarja: Zmajar je oblečen v pas ("kokon") in je z zmajem povezan s trakom na katerem visi med letom. Trak je drsno vpet na hrbet zmajarjevega pasu in v težišče zmaja.

Med reševanjem je potrebno dodatno zavarovati zmajarja, da ne strmoglavi na tla. Možnih je več položajev ponesrečenega zmajarja in zmaja. Zmajar je lahko pod zmajem, lahko leži v zmaju (zmaj je prevrnjen na hrbet), lahko se tudi zgodi, da je stisnjen in zaprt v zmaju.
Zmajarja se vpne na vrv za spust v točki na hrbtu pasu, v katero je vpet trak, ki povezuje pas zmajarja in težišče na zmaju. Rezervno padalo ima zmajar na levem ali desnem boku. Zmajarja odpnemo z zmaja tako, da sprostimo trak s katerim je povezan z zmajem, običajno je trak najenostavneje prerezati. Zmajar se med spustom na tla, zaradi drsnega vpetja na hrbtu, postavil v pokončni položaj z nogami navzdol.
- konstrukciji in teži zmaja (približno 30kg): Med reševanjem zmajarja je potrebno dodatno zavarovati tudi zmaj, da nebi med reševanjem padel na tla in poškodoval koga izmed reševalcev.


Zaključek


Opisan je način reševanja padalca in zmajarja, ki zajema večino situacij takšnega reševanje. Ker je vsako reševanje padalcev in zmajarjev z dreves drugačno, je potrebno to tehniko reševanja smiselno prilagoditi dani situaciji. Namesto statičnih vrvi za spust padalca, lahko uporabimo tudi plezalne vrvi.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč