Sidrišča v snegu

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Za varovanje v snegu je potrebno nekaj občutka za sneg, nekaj strokovnega znanja in prilagodljivosti pri uporabi metod zavarovanja. Glede na lastnosti snega nosilne sile T-sidrišča (cepin) z vidika reševalca lahko pomenijo »ne uporabljaj« (manj kot lastna teža uporabnika) do stopnje »vzdržijo veliko silo«, kar pomeni več kot 16 kN. Smučka, ki služi kot T-sidrišče vzdrži sicer več kot cepin, vendar je ta podatek zanimiv le za smučarske ture.

Trdota snega se razdeli na različne stopnje. Te lahko reševalec določi s pomočjo metode preizkusa z roko. V ta namen se predmet brez dodatnega napora potisne vodoravno v določeno plast snega. Kot nadomestilo za svinčnik lahko uporabite npr. okel cepina, žepni nožek pa ima večina  vedno s seboj. Še predlog kot pomoč pri določevanju prave stopnje trdote: ker za preizkus z roko, s katerim določate stopnjo trdote snega, veljajo zgoraj navedena navodila, lahko reševalec sklepa: če je potrebno potisniti predmet v sneg večkrat, da se ta zarine v sneg, velja kljub temu nižja stopnja trdote snega. Razlog za to je v tem, da je prehod med stopnjami trdote kontinuiran, klasifikacija pri preizkusu z roko pa vendarle poteka v stopnjah.


Trdota snega.JPG

Slika 1 Stopnje trdote snega, ugotovljene s pomočjo preizkusa z roko


Druge lastnosti snega so različne vrednosti trdnosti: tlačna, natezna in strižna trdnost. Potrebno je omeniti, da so vse lastnosti snega v veliki meri odvisne od vrste snega (oblika in velikost zrn, struktura, ...), gostote, temperature in hitrosti njegove obremenitve. Kot snov, ki je nastala naravno, se sneg pojavlja v zelo veliki raznolikosti in kombinacijah posebnih lastnosti, tako da še vedno velik del ni mogoče natančno fizikalno obravnavati ali raziskovati. Sneg torej postavlja vrsto vprašanj ! Da bi lahko vsaj deloma razumeli postopke, ki se dogajajo v primeru varovanja v snegu, si oglejmo sliko:

 Grafika1.jpg

Slika 2: Zakopano snežno sidro. T-sidrišče, ki je zakopano v plast snega na določeni globini, in je obremenjeno z določeno vlečno silo, povzroča na čelni strani silo, ki poskuša snežni klin pod kotom 45° potisniti navzgor. Nasprotno delujejo kohezijske sile snega vzdolž površine snega ter tudi sama teža snežnega klina. Če so kohezijske sile premajhne, lahko pride do klinastega preboja.zakopano snežno sidro. T-sidrišče, ki je zakopano v plast snega na določeni globini, in je obremenjeno z določeno vlečno silo, povzroča na čelni strani silo, ki poskuša snežni klin pod kotom 45° potisniti navzgor. Nasprotno delujejo kohezijske sile snega vzdolž površine snega ter tudi sama teža snežnega klina. Če so kohezijske sile premajhne, lahko pride do klinastega preboja.

Prevod izrazov: Oberfläche der Schneedecke = površina snežne odeje, Eingrabtiefe: globina vkopa, Keilförmiger Ausbruch: klinasti preboj, Schneefläche: površina snega, Kohäsionkräfte: kohezijske sile, Zugkraft: vlečna sila, Schneeschicht: plast snega, Im Schnee eingegrabenes Objekt: v sneg zakopan predmet

Ta model pojasnjuje fizikalne procese le za T-sidrišče in le v homogeni, to pomeni enakomerni plasti snega s stopnjo trdote snega srednje ali trše. Če je snežna odeja iz mehkejšega snega, iz več plasti snega ali iz ene nehomogene plasti, kakor je praviloma v naravi, ta model ne velja več. Vse druge metode varovanja (modificirano sidrišče s cepinom itd.) teoretično ne moremo pojasniti.

V kolikor bo med bralci prišlo do nejasnosti, lahko pomirimo: niti raziskovalcem do danes še ni uspelo razjasniti vseh skrivnosti snega.


 

T sidrisce.JPG

Slika 3: Cepin kot T-sidrišče


Naj na tem mestu opravimo z nekaterimi predsodki:
• Nosilne sile T-sidrišča se ne povečujejo s povečanjem globine, v katero je vkopano sidrišče. Cepin navadno vkopljemo 30 - 50 cm globoko (površina snega - zgornji rob ratišča).
• Da bi zagotovili kar najvišje možne nosilne sile, je potrebno zanko pri T-sidrišču pritrditi v površinskem težišču, ker je cepin v nasprotnem primeru v snegu obremenjen le enostransko. To pa ni sredina ratišča in tudi ne masno težišče (kjer je cepin uravnotežen v razmerju z njegovo težo), temveč leži nekoliko stran od sredine ratišča (ca. 3 - 5 cm, odvisno od modela) v smeri glave cepina.
• Vseeno je, če je cepin pri T-sidrišču z oklo obrnjen navzgor ali navzdol, nosilne sile se zaradi tega ne bodo spreminjale. T-sidrišče se  v mehkem snegu pogreza kot nož skozi čelno ploskev, v trdem snegu pa  T-sidrišče čelno ploskev potiska navzven. To je odvisno od snega in ne od cepina ...ƒ
• Sneg, v katerega zagrebemo T-sidrišče, je mogoče potrebno poteptati, da bi na ta način povečali nosilne sile. Prepričanje, da v nobenem primeru čelne ploskve ne smemo uničiti, ne velja.

V praksi je sneg zelo različen in na tem mestu se samodejno postavlja vprašanje: kaj se zgodi, če je snežna odeja zelo različna, npr. od površine do 10 cm globine lahko določimo stopnjo trdote snega 1 prst, spodaj pa je sneg mehkejši ali pa je sneg površinsko mehkejši, v sredini ima bolj trdo plast in je pod njo ponovno mehkejši? Nekatera opažanja med samimi preizkusi so pokazala, da so v tem primeru bile nosilne sile pripomočka za varovanje zelo nizke, kar tudi potrjujejo rezultati. Potemtakem 5 cm debela plast snega stopnje trdote 1 prst, ki je obdana z mehkim snegom, ne more poviševati nosilnih sil T-sidrišča, ne glede na to, ali leži direktno nad vkopanim T-sidriščem, v sredini snežne odeje, nad T-sidriščem ali na sami snežni površini.
Trda plast na površini, pod katero se nahaja mehek sneg, naj bi bil najbolj neustrezen primer, saj je površina dovolj trda, da je v primeru padca planinec sam ne prebije, tako da ta plast postane površina, po kateri tisti, ki pade, drsi navzdol. Po drugi strani pa je ta plast pretanka, da bi lahko zagotavljala primerno varovanje, poleg tega mehka plast spodaj ne dovoljuje večjih nosilnih sil. Nosilne sile bi bile lahko tako nizke zaradi tega, ker T-sidrišče v mehkem snegu ne vzdrži, pod trdo plastjo lahko prevzame hitrost in je ta hitrost potem lahko previsoka za plast, ki se nahaja zgoraj.

Spoznanja za uporabo v praksi:

• Globina vkopa za T-sidrišče: 30 cm (površina snega, zgornji rob ratišča), tudi v mehkem snegu, razen če se spodaj nahaja trda plast, ki je debela več kot 20 cm, drugače še bolj globoko. Zanka naj ne bo v položaju bolj strmem od 45 ° do površine. Najbolj idealna bi bila uporaba 120 cm dolge zanke.
• Pritrditev zanke na T-sidrišče: v površinskem težišču, torej pri cepinu ca. 5 cm v smeri okla, gledano od sredine ratišča navzven, pri smučki na sredini.
• Nosilne sile pritrdilne točke v snegu lahko povišamo ob upoštevanju naslednjih predpostavk: mehek sneg lahko ob določeni vlažnosti utrdite tako, da ga poteptate (enostavno preizkusite, v primeru puhastega snega to seveda ne bo delovalo), s čimer lahko povečate trdoto snega in s tem tudi nosilne sile. Cepin v tem primeru zagrebete v utrjen sneg in ga nato še malo utrdite. Pomembno: potrebno je utrditi sneg v precej širokem krogu, tudi že precej stran od cepina in čelne ploskve.
• Če je snežna odeja sestavljena iz več plasti, je potrebno upoštevati: trše plasti povečujejo nosilnost T-sidrišča le, če so dovolj debele (najmanj tako debele kot je razdalja od konice okla cepina / konice lopate, torej ca. 20 cm). Če so tanjše, je potrebno izhajati iz nižje stopnje trdote snega.
• Trda površina snega ne zagotavlja višjih nosilnih sil, če ni dovolj debela, da zagrebemo vanjo T-sidrišče in pod njo leži mehek sneg.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč