Sprejemnik osebnega klica, mobitel v gorah

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

POZIVNIK – sprejemnik osebnega klica
Pozivnik je naprava (radijski sprejemnik) namenjena sprejemanju kratkih sporočil. Sistem v celoti lahko imenujemo tudi sistem enosmernega klica.


V GRS uporabljamo sistem, ki deluje preko sistema ZARE. Obvestila pošiljajo v ReCo. Vsi pozivniki sprejemajo na isti frekvenci 173,250 MHz.


Prednosti pozivnika so v tem, da lahko v zelo kratkem času obvestimo veliko število uporabnikov. Sistemi delujejo tudi, kadar drugi sistemi odpovejo (GSM, telefonija itd.).


V sistemu ZARE je pozivnik še vedno edino uradno sredstvo namenjeno množičnemu obveščanju.


UPORABA MOBILNIH TELEFONOV V GORAH

  • Izbira lokacije za klicanje
  • Klicanje na št. 112
  • Pošiljanje kratkih sporočil SMS
  • Omrežje NMT – ni več v uporabi
  • Satelitski telefoni (Thuraya)

Razvoj sodobnih tehnologij, med katere spada tudi mobilna telefonija nas je prisilil k temu, da nosimo v žepu majhno napravo, ki ponuja mnogo več kot samo telefoniranje. Mobilni telefon je danes skoraj nepogrešljiv pripomoček na vsakem koraku in ob vsakem času. Postal je del našega življenja, če hočemo ali ne. Če že nosimo mobilnik s seboj vedno in povsod, ga je smiselno vzeti s seboj tudi v gore, zato je tu nekaj nasvetov glede uporabe mobilnikov v gorah.


Navadno visoko v gorah nikjer ne razpolagamo z močnim signalom, zato skušajmo najti tako lokacijo, da vidimo v dolino, pa ne na sam vrh, ampak nekoliko nižje, saj nas na vrhu lahko motijo drugi signali, ki delujejo na isti frekvenci. Uporabnikov mobilne telefonije je vedno več, prav tako tudi ponudnikov oz. operaterjev. Frekvenčni prostor je omejen, zato uporabljajo iste frekvence različni operaterji tako doma, kot v tujini. V dolini podvajanja frekvenc ne opazimo, ker sprejemamo signale samo od bližnjih baznih postaj. V gorah pa se zgodi, da lahko sprejemamo tudi signale drugih operaterjev, domačih in tujih, ki delujejo na istih frekvencah. V takem primeru zato pride do motenj, ki se na mobilniku izkažejo kot močen signal, "dosti črtic", klicati pa vseeno ne moremo. Takrat si lahko pomagamo, kot sem že omenil, da se pomaknemo bodisi malo nižje pod vrh oz. tako da vidimo v dolino. Vedeti pa je treba, da je mobilna telefonija zgrajena tako, da pokriva predvsem doline, kjer je množica uporabnikov in ne gore, kjer nas je le peščica.


Razširjanje radijskega signala v gorah je zalo različno. Signal se razširja in odbija od raznih ovir in do cilja pride po različnih poteh, kar ustvarja stojna valovanja z maksimumi in minimumi. V takem primeru je včasih zadosti, če se premaknemo le za nekaj metrov in že je signal boljši, lahko pa tudi slabši. Tako obnašanje radijskega signala ni stabilno in je odvisno s časom, na kar precej vpliva že samo vreme, zelo močno pa denimo sneg ali mokre skale. Zato je pokritost s signalom v gorah zelo drugačna poleti kot pozimi.


Zelo pomembno pa je vedeti, da je klicanje preko GSM omrežja prijatelja ali pa na številko 112 zelo različno. Klicanje na interventno številko 112 se vrši zelo drugače kot na ostale. Številka 112 ima prioritetno značilnost, kar pomeni da se ne blokira, ni omejena na enega operaterja, je brezplačna itd.. Telefonski aparati različnih proizvajalcev se glede možnosti klicanja na interventne številke odzivajo različno. V principu pa je klicanje enako za vse. Klicanje na številko 112 je možno preko katerega koli operaterja in ne samo tistega, katerega naročnik in plačnik ste. Telefonski aparat vam tudi takrat, ko ste izgubili signal vašega operaterja ponudi možnost klicanja na 112, nekateri aparati to celo izpišejo na zaslon "Samo 112", drugi prikažejo samo črtice signala drugih omrežij, nekateri sploh nič itd. V vsakem primeru pa telefon vedno "posluša" vse kanale, ki so namenjeni GSM telefoniji in če bomo hoteli izvesti nujni klic na 112 bo telefon sam izbral najboljši kanal, ki je trenutno na razpolago. V takem primeru se lahko zgodi, da bo aparat izbral tudi tujega operaterja in tako bomo izvedli nujni klic v tuje omrežje, kjer se nam lahko javi denimo avstrijska policija.


Dobro je tudi vedeti, da je pošiljanje kratkih sporočil SMS v gorah celo boljši način prenašanja informacij kot govor. Za govor potrebujemo zelo dober signal, saj moramo informacijo, ki se sicer prenaša v digitalni kodirani obliki prenesti v realnem času, se pravi isti trenutek, kar pa za prenos kratkih sporočil ni nujno. Za pošiljanje SMS sporočila potrebujemo manj signala, pošiljanje pa se pri slabem signalu izvede z večkratnimi ponovitvami. Torej, če ne moremo vzpostaviti klica, lahko poskusimo poslati kratko sporočilo.


Nazadnje bi rad omenil tudi možnost uporabe satelitskih telefonov, ki že dolgo časa niso več znanstvena fantastika. Tudi cene niso več astronomske, kot so bile nekdaj. Sam sem preizkusil sistem Thuraya, ki so ga postavili Združeni arabski emirati. Telefonski aparat, ki se dobi v prosti prodaji je kombinacija satelitskega in GSM telefona z vgrajenim GPS sprejemnikom. Klicanje se vrši preko geostacionarnega satelita. Treba pa je vedeti, da klicanje preko satelita ne gre iz globokih sotesk ali gozda, ampak morate obvezno imeti odprt del neba proti jugu. Klicanje niti na intervencijsko številko 112 ni zastonj, še vedno pa nič, če pomislimo da s tem lahko rešimo tudi človeško življenje.
Slika: GSM omrežje

Slika: Tetra


RADIJSKI ODDAJNIK
RADIJSKI ODDAJNIK je generator moduliranega visokofrekvenčnega signala točno določene frekvence, ki ga prek antene izseva v prostor v obliki elektromagnetnega valovanja. Sestavljen je iz več elektronskih sklopov.


FM ODDAJNIK

Zveze024.jpg

OSCILATOR
Oscilatorji so izvori moduliranega visokofrekvenčnega signala točno določene frekvence To so vezja, v katerih se energija izvora enosmerne napetosti pretvarja v energijo izmenične napetosti določene frekvence. Oscilatorje, ki delujejo na področju radijskih frekvenc imenujemo RF oscilatorje in so osnovni gradniki radijskih naprav; prva stopnja v vseh preprostih oddajnikih je oscilator (ta določa frekvenco, na kateri bo oddajnik deloval).


PLL SINTETIZATOR

Idealen oscilator bi generiral sinusni signal dane frekvence, kateremu se ne bi spreminjala niti amplituda, niti faza. Ker se idealnega oscilatorja ne da narediti, ga stabiliziramo s pomočjo povratne zanke PLL sintetizatorja. To dosežemo s fazno sklenjeno zanko (PLL = Phase-Locked Loop). Referenčna frekvenca sintetizatorja pa nam določa tudi frekvenčni korak. Za FM delo je običajno najmanjši korak 12,5 kHz oziroma 25 kHz.

LOČILNA STOPNJA (Buffer)
LOČILNA STOPNJA je ojačevalnik. Glavna naloga ločilne stopnje je preprečiti vpliv naslednje stopnje na predhodno stopnjo. Oscilatorju navadno sledi ločilna stopnja, saj bi brez nje le-ta lahko zaradi prevelike obremenitve postal nestabilen.


KRMILNA STOPNJA (Driver)
KRMILNA STOPNJA je močnostni ojačevalnik, ki mora ojačiti signal na nivo, ki je potreben za delovanje končne stopnje.


KONČNA STOPNJA (PA = Power Amplifier)
KONČNA STOPNJA je sestavljena iz močnostnega ojačevalnika in ustreznega pasovno-prepustnega filtra. Naloga končne stopnje je ojačiti signal na zahtevan nivo ter filtrirati izhodni signal. Ojačevalniki so namreč nelinearna vezja in zato vsebuje izhodni signal iz ojačevalnika poleg osnovne še višje harmonske frekvence, ki pa jih je treba čim bolj zadušiti. Po predpisih mora biti nivo višjih harmonskih komponent vsaj 40 dB pod nivojem osnovne frekvence. Izhodna impedanca končne stopnje pa je standardizirana 50 ohmov.


KONDENZATORSKI MIKROFON
Sestavljen je iz prevodne posodice, na katero je pripeta prevodna membrana, ki pa ne sme imeti električnega stika s posodico. Tako smo v bistvu sestavili kondenzator, katerega eno ploščo tvori dno posodice, drugo ploščo pa pomična membrana.

Zveze025.jpg

Ko govorimo v membrano, ta v ritmu govora niha ter na ta način spreminja razdaljo plošč, torej hkrati tudi spreminja kapaciteto kondenzatorja. Spremembe kapacitete pretvorimo v spremembe napetosti in ojačimo. Kondenzatorski mikrofon ima širok frekvenčni obseg, je visokoohmski in ima nizek šum. Uporablja se v prenosnih radijskih postajah, saj je tam velikost zelo pomembna, ti mikrofoni pa so lahko izredno majhni.


RADIJSKI SPREJEMNIK
Če želimo sprejeti signal, ki je bil izsevan v prostor z antene oddajnika, potrebujemo RADIJSKI SPREJEMNIK. To je naprava, ki tak signal zazna in iz njega izlušči informacijo. Tudi radijski sprejemnik je sestavljen iz več elektronskih sklopov, ki jih imenujemo stopnje sprejemnika.


FM SPREJEMNIK

Zveze026.jpg

DETEKTOR
Naloga detektorjev je, da iz signala izluščijo informacijo. Tak postopek imenujemo DEMODULACIJA. Detektor lahko zato imenujemo tudi demodulator.


DETEKCIJA FM SIGNALOV
Detektor za FM signale imenujemo tudi FREKVENČNI DISKRIMINATOR. Izhodna napetost diskriminatorja se mora linearno spreminjati s spreminjajočo frekvenco vhodnega FM signala.

FM SPREJEMNIK
Na vhodu sprejemnika se nahaja RF ojačevalnik s pasovno propustnima filtroma na njegovem vhodu in izhodu. Njegovo ojačanje mora biti dosti veliko, da pokrije šum mešalnika in s tem popravi občutljivost sprejemnika. RF signal nato mešamo s signalom lokalnega oscilatorja (frekvenčni sintetizator) in po filtriranju dobimo signal prve medfrekvence (10,7 MHz). Sledi MF ojačevalnik, ter ponovno mešanje s signalom lokalnega oscilatorja, ki je navadno kristalni oscilator. Po filtriranju dobimo signal druge medfrekvence (455 kHZ) signal pred detekcijo še ojačimo in amplitudno omejimo, nato s frekvenčnim diskriminatorjem izvedemo demodulacijo. Z NF ojačevalnikom ojačimo NF signal na želen nivo.


SQUELCH – šumna zapora
FM sprejemniki običajno vsebujejo posebno vezje, ki odklopi NF izhod, če ni vhodnega signala oziroma če je nivo vhodnega signala manjši od določenega praga, ki ga nastavimo. To vezje se imenuje SQUELCH.


ZVOČNIK
Zvočnik je naprava, ki (ravno obratno od mikrofona) pretvarja električno napetost v mehansko nihanje membrane.
Namesto posode imamo tu močan trajen magnet, ki ima v sredini jedro, na katerega nasadimo tuljavo, ki je pritrjena na membrano. Ko tuljavi dovajamo napetost, se le-ta giblje po jedru gor in dol, s tem pa pomika membrano, ki na ta način tvori zvok.

Zveze027.jpg

ZAKLJUČEK
Razvoj telekomunikacij vratolomno napreduje. Po vsej verjetnosti že danes v nekem laboratoriju razvijajo neko povsem novo tehnologijo, razvoj ima pač svojo pot. Novosti se človek lahko dokaj hitro privadi in mnogokrat si z novostmi lahko bistveno olajšamo življenje.


Bistvo za nas, gorske reševalce je, da znamo tehnologijo, ki je trenutno v uporabi čim bolje izkoristiti in ne nazadnje z uporabo novih tehnologij je lahko naše delo tudi hitrejše in bolj kvalitetno opravljeno.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč