Tehnika štafetnega spusta

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Tehnika štafetnega spusta


Naslednji zapis ima namen seznaniti zainteresirane s tehniko spuščanja poškodovanega, pri kateri transportno sredstvo izmenično prenašamo s sidrišča na sidrišče z namenom hitrega transporta v dolino. Transportno sredstvo je lahko katerokoli, ki se ga da prirediti za drsenje, v praksi pa bo to največkrat UT 2000 in Aki.


Za uporabo/razumevanje tega zapisa je potrebno poznavanje osnovne tehnike reševanja in poznavanje opreme. Izdelava sidrišč ni predmet tega zapisa.


Tehnika je uporabna tako pri zimskem kot pri letnem reševanju – npr. dolga zasnežena pobočja, grape, poleti melišča, drče, grape. Na koncu so opisane tudi nekatere pomanjkljivosti in nevarnosti, s katerimi se lahko srečamo pri uporabi in jih moramo pri odločanju upoštevati. Uporaba tehnike štafetnega spusta je odvisno od števila reševalcev in razpoložljive opreme. Opisani sta varianti s tremi in štirimi sidrišči in dvema glavnima vrvema. Seveda obstajajo šeštevilne vmesne variante, ki pa so samo izpeljanke obeh opisanih. Osnovni manevri so pri vseh variantah enaki.


V nadaljevanju sta opisani obe varianti : s tremi in štirimi sidrišči. Bolj učinkovita je varianta s štirimi sidrišči, ki pa zahteva večje število reševalcev.


Bistveno je, da sta obe glavni vrvi RAZLIČNIH BARV oziroma, da imata OZNAČENA
KONCA vrvi. V nadaljevanju predpostavimo, da je ena vrv črna in druga bela. Sidrišče A ima
na začetku črno vrv in je cca. 5 m nad sidriščem B, ki ima belo vrv.

Štafetni spust s tremi sidrišči

Minimalno število reševalcev je 7. Na vsakem od treh sidrišč sta dva reševalca, en reševalec pa upravlja transportno sredstvo.

  • Sidrišči A in B izdelamo nad mestom, kjer naložimo ponesrečenca. Sidrišči sta po višini zamaknjeni cca 5m.
  • Sidrišče C je od sidrišča A oddaljeno za največ 50m.
  • Za spuščanje uporabimo zavoro na vponko, desonder (STOP) ali kaken drug tipiziran pripomoček za spuščanje težjih bremen ( RIG, ID,...)
  • Vsi konci vrvi so vpeti v center sidrišča.
  • Vsi reševalci morajo paziti na lastno varnost in se glede na razmere varovati po ustaljenih postopkih
  • Nujna je radijska povezava med spremljevalcem in posameznimi sidrišči
  • Priporočljivo je izdelovati sidrišča na vidni razdalji, to je pred zavoji ali drugimi ovirami. V besedilu so zato napisane največje možne razdalje – v praksi se le te lahko skrajšajo.


Pričetek spusta:


Sidrišči A in B pričneta s spuščanjem. Obremenitev obeh vrvi naj bo enakomerno razdeljena. Ko  spremljevalec s ponesrečencem (v nadaljevanju transportno sredstvo) pride nekaj metrov pod sidrišče C pričnemo s prvo predajo – prenosom obremenitve s sidrišča A na sidrišče C:
Prenos obremenitve – predaja - poteka pri vseh predajah na enak način in je naslednji:

  • Ko je transportno sredstvo nekaj m (cca 2-3m) pod sidriščem, ki bo prevzelo obremenitev (v našem primeru sidrišče C od sidrišča A), ustavimo transport – sidrišči A in B ustavita spuščanje in izdelata blokado.
  • Sidrišče A podre blokado in popusti vrv toliko, da obremenitev prevzame sidrišče B.
  • Sidrišče A izvleče še toliko vrvi (običajno 2-3m), da lahko sidrišče C izdela pripravo za spuščanje (npr zavora na vponko).
  • Sidrišče C skrajša vrv do transportnega sredstva kolikor lahko (napenjanje ni potrebno).
  • Sidrišče B podre blokado in popusti vrv toliko, da del obremenitve prevzame sidrišče C. Sidrišči B in C izdelata blokado.
  • Sidrišče A se podre, vrv potegne k sebi sidrišče C in vpne še konec vrvi.
  • Sidrišči B in C nadaljujeta spust.
  • Sidrišče A se preseli za cca 50m pod sidrišče C.

Vse nadalnje predaje – prenosi obremenitev potekajo po enakem postopku: Zgornje sidrišče se po predaji obremenitve preseli pod spodnje. Pri tem je bistveno, da razdalje med sidrišči niso predolge. Vedno moramo računati z minimalno 5m rezervo vrvi.

Štafeni spust s tremi sidrišči

Štafetni spust s štirimi sidrišči

Minimalno števio reševalcev je 9. Na vsakem od 4 sidrišč sta dva reševalca, en reševalec upravlja s transportnim sredstvom. Uporabimo minimalno dve statični vrvi dolžine 100m.
Za opis glej spodnjo sliko
Opis:

  • Sidrišči A in B izdelamo nad mestom, kjer naložimo ponesrečenca. Sidrišči sta po višini zamaknjeni cca 5m.
  • Sidrišči C in D izdelamo največ 90m pod sidriščema A in B. Tudi ti sidrišči sta zamenjeni za enako razdaljo kot A in B.
  • Za spuščanje uporabimo zavoro na vponko, desonder (STOP) ali kaken drug tipiziran pripomoček za spuščanje težjih bremen ( RIG, ID,...)
  • Vsi reševalci morajo paziti na lastno varnost in se glede na razmere varovati po ustaljenih postopkih
  • Nujna je radijska povezava med reševalcem pri nosilih in sidrišči
  • Priporočljivo je izdelovati sidrišča na vidni razdalji, to je pred zavoji ali drugimi .ovirami. V besedilu so zato napisane največje možne razdalje – v praksi se le te lahko skrajšajo.


Pričetek spusta:


Sidrišči A in B pričneta s spuščanjem. Obremenitev obeh vrvi naj bo enakomerno razdeljena. Ko spremljevalec s ponesrečencem (v nadaljevanju transportno sredstvo) pride nekaj metrov pod sidrišči C pričnemo s predajo – prenosom obremenitve s sidrišča A sidrišče C.
Postopek prenosa obremenitve je naslednji:

  • Ko je transportno sredstvo nekaj m pod sidriščema C sidrišči A in B ustavita spuščanje in izdelata blokado.
  • Sidrišče A podre blokado in popusti vrv toliko, da obremenitev prevzame sidrišče B.
  • Sidrišče A izvleče še toliko vrvi (običajno 2-3m), da lahko sidrišče C izdela pripravo za spuščanje (npr. zavora na vponko).
  • Sidrišče C skrajša vrv do transportnega sredstva kolikor lahko (napenjanje ni potrebno).
  • Sidrišče B podre blokado in popusti vrv toliko, da obremenitev prevzame sidrišče C.
  • Med prenosom obremenitve na sidrišče C se transportno sredstvo spusti pod sidrišče D. Sidrišče A dodaja vrv po potrebi za spust dokler transportno sredstvo ne pride pod sidrišče D.
  • Ko je transportno sredstvo nekaj m pod sidriščem D ustavimo transport – sidrišči B in C ustavita spuščanje in izdelata blokado. Sidrišče A se podre, vrv potegne k sebi sidrišče C in vpne še konec vrvi.
  • Sidrišče C podre blokado in prenese del obremenitve na sidrišče D. Zdaj je celotna obremenitev na sidriščih C in D.
  • Sidrišče B se podre, sidrišče D povleče vrvi k sebi in prost konec vpne v svoje sidrišče. Nadaljujeta s spustom.
  • Sidrišči A in B se preselita cca 90m pod sidrišči C in D.
  • Nadaljevanje postopka predaje je pri vseh predajah enako.
Štafetni spust s štirimi sidrišči


Ključni poudarki pri tehniki štafetnega spusta

V zahtevnih pogojih spusta (tema, slaba vidljivost, zahteven teren (strmina, ovinki,nevarnost plazu, kamenja...) nikoli ne spuščamo, dokler konci vrvi niso vpeti v sidrišče. Izjemoma lahko pričnemo z naslednjim spustom le v primeru, ko imamo dober pregled nad dogajanjem in nam to omogoča teren (npr dolgo melišče, dolgo pobočje, dobra sidrišča...). Vendar se osmice na koncu NE razveže. Eden od reševalcev mora konec vrvi v rokah hkrati z spuščanjem prinesti do spodnjega sidrišča. Odločitev o izbiri je odgovornost vodje.

  • Zavornih sistemov nikoli ne podiramo, dokler spodnji sidrišči nista popolnoma prevzeli obremenitve (t.i. tehnika »korak naprej«).
  • Obremenitev mora biti med spuščanem enakomerno razdeljena na obe sidrišči.
  • Sidrišča naj bodo vedno na razdaljah, ki bodo omogočile dovolj rezerve na glavnih vrveh.
  • Reševalci morajo s svojim delovanjem kar najmanj ogrožati transportno sredstvo s spremljevalcem in ponesrečencem.
  • Ukazi na deloviščih naj bodo kratki. Ključni ukazi so STOP, POPUSTI in PODRI.
  • Če vrvi nista različnih barv jih je potrebno ustrezno označit (na konec vrvi privežemo prusik, trak...)
  • Zamik med sidrišči ni potreben, če sidrišča niso narejena na snežni podlagi (skala, drevo.....)


Zapleti, ki lahko nastanejo med štafetnim spustom


Kot pri sakem spuščanju tudi pri štafetnem spustu lahko nastanejo zapleti, ki jih rešujemo s tehniko kratkega dviga. V primeru, da moramo zaradi naravnih ovir spremeniti smer spuščanja, to lahko izvedemo z dodatnim sidriščem tik pred spremembo ali korekcijo smeri s pomočjo škripčevja. Če se pri prenosu obremenitev na sidrišče začnejo kazati znaki porušitve, naj obremenitev ponovno prevzame zgornje sidrišče , dokler se sidrišče ustrezno ne ojača oz. popravi.


Delo reševalca, ki vodi transportno sredstvo in spremljevalca

Pri transportu po strmih terenih je reševalec obrnjen s hrbtom v smer gibanja. To lahko vodi v številne zaplete kot npr. zdrs pri prečenju, reševalec se spotakne in pade, zgreši smer ...V takem trenutku po zvezi ne more obvestiti sidrišč, da prenehajo s spuščanjem in lahko pride do resnih težav. Zato je nujno, da na takih  predelih, kjer nimamo pregleda nad dogajanjem reševalca s transportnim sredstvom spremlja spremljevalec. Ta je na svoji vrvi oziroma neodvisen in ON obvešča in ukazuje sidriščem. Izjemoma je pri transportu po preglednem in nezahtevnem terenu dopustno, da je reševalec sam. VEDNO pa mora biti v vidnem polju nekoga od ekipe.

Nevarnosti, ki lahko nastopijo med štafetnim spustom

Najbolj kritičen del štafetnega spusta je takoj po prenosu obremenitev sidrišč. Takrat so sidrišča še vedno obremenjena na napačen način in obstoja možnost podrtje le teh. Zato se priporoča gibljiva sidrišča. Transportno sredstvo s ponesrečencem in spremljevalcem sta na poti navzdol izpostavljena padajočim oz drsečim kosom snega, okruškom ledu ali kamenja, kot posledica samega transporta in delovanja reševalcev, ki so nad njim. Pri transportu po grapah je zato pomembno, da transportnega sredstva ne vodimo po dnu grape, ampak izbirasmo varnejšo pot izven vpadnic. Vrvi po potrebi vpenjamo, da ne prožijo snega oz kamenja. Po izkušnjah je v veliko pomoč dodatni spremljevalec, ki deluje samostojno na svoji vrvi in po potrebi pomaga pri manipulaciji z nosili, komunikaciji s sidrišči in pri morebitni oskrbi poškodovanega. Pri transportu je pomembno čim bolj zaščititi poškodovanega pred mehanskimi in drugimi vplivi iz okolice ( pozimi pred mrazom, poleti pred toplotnim udarom v zaprti vreči , pomislimo na ustrezno pritrditev poškodovanega v nosilih...).


Zaključek

Iz opisov obeh variant je razvidno, da smo s štirimi sidrišči učinkovitejši in hitrejši kot s tremi. Če imamo na voljo več statičnih vrvi in dovolj moštva, lahko celotno traso spusta predhodno opremimo, kar še dodatno skrajša čas spusta. Pri reševanju bomo naleteli na različne konfiguracije terena in razmere, zato je potrebno sprotno prilagajanje situaciji, tehnika štafetnega spusta pa v osnovi ostaja nespremenjena.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč