Uvodna poglavja

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

 Uporaba kisika

Avtor: Miha Gašperin


Uvod

  • Kisik je nujno potreben za življenje, dobimo ga z vdihavanjem zraka.
  • Zdravljenje s kisikom je pomemben del nudenja medicinske oskrbe.
  • Dodatek v vdihanem zraku pacientom izboljša oskrbo organov s kisikom.
  • Oskrba organov s kisikom je lahko pri pacientih motena iz več razlogov, zato so stanja pri katerih ga uporabljamo številna.
  • Pri uporabi kisika na terenu je priporočljivo merjenje pulzne oksimetrije.
  • Merjenje periferne saturacije je uporabna neinvazivna metoda za oceno oksigenacije pacienta, kot tudi za nadzor pacienta med transportom.


Pomen kisika za organizem

  • Celice oskrbo s kisikom nujno potrebujejo za celično dihanje, ki zagotavlja energijo za delovanje tkiv in organov, ki jih sestavljajo.
  • Kisik v pljučih prehaja v kri, kjer se veže na hemoglobin in oksigenirana kri nato preko srca prehaja v arterije, kjer je vsebnost kisika večja, do tkiv, ki kisik prevzemajo. Venska kri z nižjo saturacijo (vsebnostjo) kisika se ponovno preko srca vrne v pljučni obtok.


Kdaj uporabimo kisik

  • Oskrba tkiv s kisikom je lahko motena zaradi prizadetosti dihalnega centra pri raznih zastrupitvah (droge, alkohol, zdravila) ali strukturnih okvarah centralnega živčevja (možganska kap, poškodbe glave). Slabši privzem kisika iz zraka imajo bolniki s pljučnimi boleznimi (tujek v dihalnih poteh, astma, pljučnica, zastojno srčno popuščanje) ali s poškodbami prsnega koša. Bolniki s prizadetimi obtočili imajo lahko normalen privzem kisika iz zraka, moten pa je transport kisika do tkiv (srčni zastoj, krvavitev, anemija, šok).
  • Kisik načeloma lahko uporabimo vedno, pazljivi moramo biti zgolj pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki imajo zaradi bolezni nižjo saturacijo krvi s kisikom. Z dovajanjem previsokih pretokov kisika lahko pri takem bolniku povzročimo zavoro dihalnega centra in posledično nevarno kopičenje ogljikovega dioksida v krvi.
  • Pri vseh politravmatiziranih pacientih ali hudo prizadetih vedno uporabljamo (OHIO) obrazno masko (slika 1.). Pri reanimaciji vedno uporabljamo kisik preko dihalnega balona (slika 2.) . Pri stabilnih bolnikih, ki niso prizadeti in kadar pričakujemo daljši transport, lahko uporabljamo dvorogi nosni kateter (slika 3.).
Slika: Primeri uporabe kisika

Kako pacientu namestimo kisik

  • Ko smo se odločili, da bomo pacientu dovajali kisik, mu ukrep razložimo, če je pri zavesti in je komunikacija možna.
  • Pripravimo torbo s kisikovo jeklenko in odpremo glavni ventil.
  • Cevko maske, dihalnega balona oziroma nosnega katetra namestimo na nastavek reducirnega ventila, ki ga odpremo na 15L (dihalni balon, OHIO maska) ali na 4L (nosni kateter)
  • V primeru, da uporabljamo OHIO masko, najprej s pritiskom na ventil maske iz notranje strani napolnimo rezervoar s kisikom.
Slika: Sestav jeklenke z ventilom

Ravnanje s kisikovo jeklenko

  • Jeklenka je pod visokim tlakom, varujemo jo pred padci in udarci.
  • Zaščitimo jo pred mrazom, če jo to mogoče.
  • Zamrznjen ventil lahko ogrejemo z vročo krpo.
  • Ventilov in navojev ne mažemo z raznimi mastnimi preparati.
  • Ob uporabi se izogibamo odprtemu ognju.
  • Pri postopkih oživljanja z uporabo kisika in defibrilatorja, se je potrebno pred vsako defibrilacijo z dihalnim balonom in jeklenko umakniti.
  • V GRS večinoma uporabljamo 2 litrske jeklenke, ki so polnjene na približno 150 barov. Kisika v taki jeklenki je tako (2L x 150) približno 300 litrov.
  • Če bolniku dovajamo kisik po OHIO maski (pretok: 15L/min), bo jeklenka prazna v petnajstih minutah. OB uporabi nosnega katetra (pretok: 4L/min), bo prazna v 75 minutah.
  • Po uporabi najprej zapremo glavni ventil, iz sistema izpustimo kisik in zapremo še reducirni ventil. Jeklenko po vsaki uporabi ponovno napolnimo.


Pulzna oksimetrija

  • Prenosni pulzni oksimetri so postali nepogrešljiv del opreme. Primerni so zaradi enostavne uporabe ter možnosti neprekinjenega spremljanja frekvence srca in periferne saturacije tako ob oskrbi kot nadalje med transportom. Pomembno je poznati omejitve naprave in obenem meritve vedno tolmačiti skupaj s stanjem pacienta.
  • Meritev, ki jo dobimo poleg frekvence srca, je periferna saturacija in je dober približek nasičenosti kisika v arterijski krvi. Nekateri senzorji imajo grafični prikaz krivulje saturacije.
  • Senzor namestimo na tanek, za luč prosojen del telesa (prst, ušesna mečica, nos, pri dojenčkih lahko stopalo) in ga lahko pričvrstimo s povojem ali obližem. Dva snopa žarkov različnih valovnih dolžin potujeta skozi tkivo in senzor zazna spremembe v količini absorbirane svetlobe, aparat pa izračuna približno nasičenost hemoglobina.
  • Nasveti in opozorila:

    - Svetuje se uporaba na kazalcu ali sredincu roke
    - Meritev na mrzlih rokah ni zanesljiva, predhodno jih lahko poskušamo ogreti
    - Lak na nohtih moti meritev
    - Meritev ne korelira s celotno vsebnostjo kisika v krvi, ki je lahko ob večji krvavitvi ali anemiji zelo nizka, vrednost saturacije pa kljub temu visoka
    - Meritev je lahko lažna v primeru, da je hemoglobin zasičen z drugo molekulo, ki ima skoraj enako prepustnost svetlobe kot s kisikom zasičen hemoglobin (tako je pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom saturacija 100%, bolnik        pa je ogrožen zaradi nizke vsebnosti kisika v krvi)

Slika: Oksimeter


POMEMBNO!
Kisik moramo uporabiti takoj in brez premišljanja ali iskanja nasvetov pri oživljanju. Za vse druge situacije se ravnamo po nasvetu zdravstvenega osebja in glede na meritve pulzne oksimetrije!


Viri
­ Crnić, I., 2006. PULZNA OKSIMETRIJA IN KISIK – UPORABNO A NE SAMOUMEVNO. Reševalec [spletni časopis]
­ Campbell, E.John, Alson, L Roy,. 2015, INTERNATIONAL TRAUMA LIFE SUPPORT for Emergency Care providers, 8th edition. American College of Emergency Physicians.
­ RD, Branson, JA Johannigman., 2013, Pre-hospital oxygen therapy, Jan;58(1):86-97. Respir Care.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika