Vrvna tehnika

Iz E-ucbenik

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Vrvna ograja

Uvod

Vrvna ograja predsstavlja pomemben element varnosti pri gorskem reševanju. Naslednji zapis obravnava nekaj možnih načinov izdelave, uporabe in podiranja vrvne ograje. Za uporabo oziroma razumevanje tega zapisa je potrebno poznavanje osnovne tehnike reševanja, gibanje naveze in poznavanje opreme, ki ni predmet tega zapisa. Zapis je namenjen inštruktorjem kot gradivo za posredovanje.
V praksi bomo lahko naleteli na različne razmere in možnost, kjer bomo lahko uporabo vrvnih ograj z osvojenim znanjem in iznajdljivostjo prilagodili danim razmeram.

Splošno o vrvnih ograjah

Namen

Vrvna ograja nam služi kot sredstvo samovarovana pri prehodu zahtevnih terenov. V reševalnih akcijah vrvno ograjo izdelajo reševalci, ki gredo prvi proti lokaciji, kjer bo potekalo reševanje. To pomeni, da bodo ostalim, ki nosijo večje kose opreme (vrvi, nosila, podvozja...), omogočili varen prehod zahtevnih mest. Vrvno ograjo bomo torej izdelali z mislijo na tiste, ki prenašajo opremo, čeprav sami zahtevno mesto zmoremo brez težav.

Vrste vrvnih ograj

Vrvne ograje lahko v osnovi razdelimo na vodoravne in navpične. Za oboje je značilen tudi način gibanja, ki bo obdelan v nadaljevanju. Tudi ograje, ki so speljane poševno, in na njih obstaja možnost zdrsa/padca nazaj, vedno obravnavamo kot navpične.
Glede na razmere lahko ločimo vrvne ograje še na tiste, ki jih delamo v zimskih razmerah in imajo fiksne točke v snegu, in tiste, ki jih delamo v kopnih razmerah.

Za izdelavo vrvnih ograj uporabljamo tako statične, kot dinamične vrvi. Vkolikor bo ograja služila pretežno vzponu (navpična ograja) je smiselno uporabiti statično vrv. V snegu vrvne ograje praviloma delamo z dinamično vrvjo. Pomembna razlika med ograjo v snegu in ograjo v kopnih razmerah je, da je snežna ograja ozdelana ohlapno, pri ograji v kopnih razmerah pa je vrvna ograja napeta.

Pomembno je, da je začetek in konec vrvne ograje na varnem mestu, oziroma, da na obeh koncih po potrebi poskrbimo za možnost samovarovanja. Fiksne točke, varovalna vrv, ograjna vrv

Pri izdelavi vrvne ograje uporabljamo naslednje pojme:
Fiksne točke so vse točke, kjer je vrvna ograja pritrjena na podlago. To so lahko vmesne točke in sidrišča na začetku ali koncu ograje. Kot fiksne točke lahko uporabimo katerekoli naravne danosti ali pa take točke izdelamo sami. Izdelava fiksnih točk ni predmet tega zapisa.
Varovalna vrv je vrv, ki jo naveza uporablja za napredovanje. Ograjna vrv je vrv, ki jo uporabljamo za izdelavo vrvne ograje.

Slika: Elementi vrvne ograje


Izdelava vrvne ograje

Vrvne ograje lahko izdelamo na različne načine. Zapis obravnava naslednje:

- Izdelavo vrvne ograje s samovarovanjem
- Izdelavo vrvne ograje v navezi

Oba načina sta uporabna tako v letnih kot zimskih razmerah.

Izdelava vrvne ograje s samovarovanjem

Vrvno ograjo s samovarovanjem izdela en sam človek. Prednost je v hitri izdelavi, zahteva pa suvereno gibanje v zahtevnem terenu. Ograjo izdelamo z enim prehodom zahtevnega mesta. Varovalna vrv je v tem primeru tudi ograjna vrv.

Ograjo izdelamo na naslednji način:

Reševalec si konec ograjne vrvi naveže direktno v plezalni pas (osmica). Ostanek vrvi si zloži v nahrbtnik, ali si jo navije preko ramen. Pomembno je, da se vrv ob odvijanju ne zapleta. Drug konec vrvi z osmico vpne direktno v začetno fiksno točko.
Z zanko iz pomožne vrvice ali traku (manjša, ca 30cm dolga zanka) izdela prusikov oz ensa vozel na ograjni vrvi blizu fiksne točke in si zanko vpne z vponko v plezalni pas (glej sliko). Tako si izdela samovarovanje.

Slika: Priprava za izdelavo vrvne ograje s samovarovanjem



Med gibanjem – izdelavo ograje ograjno vrv sproti vlečemo skozi prusikov oz ensa vozel in na ta način napredujemo. V vmesnih fiksnih točkah sproti izdelujemo bičeve vozle in ograjo napenjamo. Na končni fiksni točki (npr v sidrišču) ograjo zaključimo z osmico, po potrebi jo lahko napnemo tudi z napenjalnim vozlom. Ostanek vrvi zvijemo in obesimo tako, da tam vpenjanje ni možno, najbolje izven dosega. Konec vrvi z osmico obvezno vpnemo v eno od fiksnih točk.
Vrvna ograja je tako izdelana.

Izdelava vrvne ograje v navezi

Ta način izdelave je uporaben v izjemno zahtevnih razmerah ali pri prehodu tako zahtevnih mest, da je potrebno varovanje soplezalca. Izdelava zahteva več časa, vrvno ograjo izdelamo v dveh fazah.

Ograjo izdelamo na naslednji način:

Prvi v navezi si direktno v pas naveže varovalno vrv (osmica), ograjno vrv pa enako preko vponke. Obe vrvi sta pri drugem v navezi, z varovalno vrvjo varujemo, ograjno vrv samo vlečemo s sabo, drug konec ograjne vrvi je vpet z osmico v sidrišče. Gibanje in komuniciranje je enako kot gibanje alpinistične naveze.

Slika: Vpetje vrvi v plezalni pas prvega v navezi


Na vmesnih fiksnih točkah napredujoči vpenja dve vponki, eno v drugo. V prvo vponko (tisto, ki je vpeta direktno v fiksno točko), vpenja ograjno vrv, v drugo pa vpenja varovalno vrv.

Slika: Vpenjanje vrvi na vmesnih fiksnih točkah


Na končni fiksni točki izdela sidrišče, kamor vpne ograjo vrv. Ostanka obeh vrvi potegne k sebi, na istem sidrišču varuje drugega v navezi.
Drugi v navezi izpenja varovalno vrv in pobira vponke skozi katere je speljana, na ograjni vrvi pa izdeluje bičeve vozle in jo sproti zateguje. Prvi v navezi ga varuje, po potrebi pobira tudi viške ograjne vrvi. Ko drugi v navezi pride do prvega, ograjo zaključi z osmico v sidrišču, po potrebi jo lahko napne z napenjalnim vozlom (+ dva varovalna vozla). Ostanek ograjne vrvi zvijeta, pospravita na primerno mesto, konec vrvi pa mora obvezno biti vpet!


Gibanje ob vrvni ograji

Omenili smo že, da je glede na vrsto ograje (vodoravna, navpična) specifično tudi gibanje ob njej. Gibanje ob vrvni ograji je lahko tako navzgor kot navzdol, za vsako vrsto moramo izbrati ustrezen način samovarovanja.
Pri gibanju ob navpični ograji moramo preprečiti padec nazaj zato moramo uporabiti enega od zapornih elementov. To je lahko npr prižema, prusikov vozel, ensa vozel. Prižema je uporabna samo za gibanje navzgor, oba vozla pa sta uporabna za obe smeri gibanja in kot taka univerzalna.
Pomemben del gibanja ob ograji so prehodi preko fiksnih točk. Tukaj moramo nujno poskrbeti za nenehno varovanje, kar pomeni, da za gibanje ob vrvni ograji potrebujemo dve vpenjali. V ta namen lahko uporabimo Grillon, ali pa si izdelamo improvizirano varovanje s pomočjo popkovine, pomožnih vrvic ali trakov. V nadaljevanju sta opisani dve izmed več možnosti:

Primer 1: Uporaba Grilona in prižeme

Slika: Gibanje ob vrvni ograji s prižemo in Grilonom

Opomba k sliki: Vponki na prižemi objameta tudi ograjno vrv!

Prehod preko fiksne točke naredimo po naslednjem postopku:

- Prižemo porinemo do fiksne točke.
- Vponko na sprednji oz zgornji strani prižeme prepnemo nad fiksno točko ali v vponko fiksne točke.
- Na zadnji oz spodnji strani prižeme izpnemo samo vrv.
- Prižemo z drugo vponko vred (brez izpenjanja vponke) prestavimo nad fiksno točko.
- Vponko iznad fiksne točke prepnemo na sprednji del prižeme.
- Vpnemo vrv v spodnjo vponko.

Primer 2: Uporaba pomožnih vrvic in zank

Slika: Gibanje ob vrvni ograji s pomožnimi vrvicami

Prehod preko fiksne točke izvedemo na naslednji način:

- Prusikov vozel in prvo vponko potisnemo do fiksne točke
- Drugo vponko prestavimo nad fiksno točko
- Prestavimo prvo vponko in zanko s prusikovim vozlom nad fiksno točko in vanjo vpnemo vponko s popkovino oz izdelanim samovarovanjem.
- Drugo vponko vpnemo nad prusikov vozel in nadaljujemo z gibanjem.

Ob vodoravni ograji se gibamo tako, da smo preko samovarovanja na ograjo vrv pripeti samo z vponko, ki prosto drsi po ograjni vrvi.

Podiranje vrvne ograje

Podiranje vrvne ograje lahko tako kot izdelava poteka v obeh smereh – navzgor ali navzdol, z varovanjem ali brez. V primerih, ko je potrebno varovanje in podiramo ograjo od spodaj navzgor, se tisti, ki ograjo podira spodaj naveže na ograjno vrv in se pripravi enako, kot pri izdelavi s samovarovanjem. Giba se ob ograji s pomikanjem prusikovega vozla in sproti podira fiksne točke. Vrv, ki jo tako osvobaja sproti navija preko ramen.
Pri podiranju ograje navzdol v zahtevnem svetu si posebej uredimo spust ob vrvi in ograjo podremo med spuščanjem.

Ključni poudarki pri vrvnih ograjah

Izdelava ograje
Pri izdelavi skušamo ograjno vrv speljati tako, da čim bolj sledi terenu, kjer se bo gibala skupina. Če je ograjna vrv speljana predaleč od mest kjer se gibamo, se ne moremo varovati.

Fiksne točke
Fiksne točke so ključni element, ki zagotavljajo varnost ograje. Posebej obremenjene so tiste, kjer je treba premagati zahtevno mesto, ki je največkrat na prehodu iz navpičnega v vodoravni del. Po potrebi zato tam, če nimamo drugih možnosti, izdelamo fiksno točko v obliki sidrišča.
Pri vodoravnih ograjah v primeru manj zanesljive zadnje fiksne točke ograjo zaključimo tako, da jo v zadnjo točko vpnemo z bičevimo vozlom in jo zaključimo na najbližji (običajno predzadnji) fiksni točki z osmico. Ostanek vrvi zvijemo in konec vrvi vpnemo.

Gibanje ob ograji
Pri gibanju skupine je pomembno, da je med dvema fiksnima točkama le ena oseba. Več oseb med dvema točkama predstavlja nevarnost za izgubo ravnotežja, če ograjna vrv niha. Ograje po nepotrebnem ne obremenjujmo. Vkolikor opazimo popuščenje na fiksni točki, je potrebna takojšnja utrditev. Držimo se pravila: dokler je možen zdrs nazaj, se gibamo kot po navpični ograji.

Gibanje preko fiksnih točk
Bistveno je, da smo nenehno varovani. To pomeni, da vpenjali prepenjamo drugo za drugim. Zlasti pri navpičnih ograjah je to še posebej pomembno.

Miselni vzorec

Miselni vzorec nam s ključnimi besedami služi kot hiter pripomoček pri učenju in razumevanju. Uporaben je tudi kot povzetek cele teme.
Slika: Miselni vzorec

Samovarovanje reševalcev na delovišču

V vrvno ograjo ali v sidrišče morajo biti vpeti vsi reševalci (samovarovanje), ki sodelujejo pri reševalnem delu na delovišču. Delovišče je prostor, s katerega spuščamo ali dvigamo ponesrečenca. Najprimernejši je način samovarovanja s pripomočkom Petzl Grillon. Pripomoček se vpne z vponko z matico v maneversko zanko pasu. Pri vpetju je potrebno paziti, da je vrv za vpetje v vrvno ograjo pravilno speljana skozi Grillon.

Slika: Vpetje Grillona
Pri samovarovanju je potrebno paziti da je vrv med Grillonom in vrvno ograjo ves čas napeta saj lahko pride pri padcu na Grillon do pretrganja varovalne vrvi.
Slika: Vpetje v vrvno ograjo
Slika: Padec na Grillon
Pri podajanju vrvi skozi Grillon je obvezno držati prosti konec vrvi, ki izhaja iz naprave.
Slika: Spust z Grillonom

Na ta način se lahko vpne v prijemališče nosilnih vrvi tudi spremljajoči reševalec ob nosilih.

V primeru da nimamo Grillona se lahko izdela pripomoček za samovarovanje iz 5 m dolgim delom plezalne vrvi (lahko tudi cela plezalna vrv) z najmanjšo debelino 9 mm. Namesto prižeme lahko uporabimo samozaporno zavoro desonder ali bičev vozel. Na koncu vrvi mora biti obvezno vozel in vpet v pas reševalca!

Slika: Samovarovanje s pomočjo prižeme
Opomba: S pomičnim škripcem se spuščamo tako, da s krajšim dvigom razbremenimo prižemo in pri tem zadržimo kladivce na prižemi (kladivca ne zataknemo na ohišje prižeme) toliko časa, da se spustimo na želeno mesto.

Spuščanje in vzpenjanje po vrvi


Dokument opisuje tehniki spuščanja in vzpenjanja gorskega reševalca po statični vrvi. Opisan je namen uporabe obeh tehnik, pravilno in varno izvajanje, potrebna tehnična in zaščitna oprema, napotki in nevarnosti.


Spust po statični vrvi


Spuščanje po vrvi največkrat izvajamo v reševalnih akcijah in seveda na rednih vajah. Na vajah nam je cilj spustiti se nekaj deset metrov, toliko da osvežimo znanje. V reševalnih akcijah pa se spuščamo po vrvi z namenom, da dosežemo delovišče, sodelujemo kot reševalec spremljevalec ipd. K pripravi za spust in k samemu spustu spada izdelava sidrišča, izdelava vmesnih fiksnih točk in prehod preko vmesnih fiksnih točk.


Izdelava sidrišča
Preden pričnemo s spustom, si uredimo primerno sidrišče. Vpadnica sidrišča naj bo izbrana tako, da z našimi aktivnostmi ne ogrožamo ostalih prisotnih (padajoče kamenje ipd.). Glede na teren in namen našega spusta, je sidrišče lahko gibljivo ali fiksno. V večini primerov se med spustom ne oddaljujemo daleč od vpadnice. V takih primerih izdelamo fiksno sidrišče. V primeru večjih odmikov od vpadnice (npr. pri delu reševalca spremljevalca), ko je med spustom naš odmik od vpadnice lahko dokaj velik, pa uporabimo gibljivo sidrišče.
Poleg sidrišč, narejenih iz neskončnih zank in vrvi, ki nisto tema tega dokumenta, si lahko gibljivo ali fiksno sidrišče naredimo kar iz vrvi, po kateri se nameravamo spuščati. Na koncu vrvi naredimo dovolj veliko osmico z dvojno zanko. Pri izdelavi fiksnega sidrišča zanki vpnemo vsako v svojo fiksno točko in njuni dolžini prilagodimo smeri spusta.

Slika: Osmica z dvojno zanko

Gibljivo sidrišče naredimo tako, da eno od zank skrajšamo na nekaj centimetrov, drugo pa močno podaljšamo. Daljso zanko speljemo skozi fiksni točki in vrv med njima z vponko z matico vpnemo v krajšo zanko.

Slika: Gibljivo sidrišče iz dvojne zanke

Kot med pramenoma daljše zanke naj ustreza priporočenemu kotu pramen pri izdelavi sidrišč. Preden obremenimo vrv vsa pramena osmice z dvojno zanko dobro zategnemo.


Izdelava vmesnih fiksnih točk
V primeru, da vrv v smeri spusta poteka preko kakršnihkoli ovir, kot so skalni robovi, police ipd., ki lomijo ali se drgnejo ob vrv, moramo pod takšno oviro narediti vmesno fiksno točko, da preprečimo obrabo ali celo pretrganje vrvi.
Vmesno fiksno točko naredimo tako, da kakšen meter pod oviro, odvisno od konfiguracije terena, zavrtamo svedrovec ali zabijemo dober klin. Na vrvi pustimo zanko, naredimo majhno sidriščno zanko in jo z vponko z matico vpnemo v fiksno točko.

Slika: Vpetje sidriščne zanke v fiksno točko
Na vrvi pustimo zanko zato, da vrv ni napeta čez oviro in nam omogoča prehod čez vmesno fiksno točko. Ko smo izdelali vmesno fiksno točko nadaljujemo s prehodom čeznjo, kot je opisano v enem od sledečih poglavij.
Če se po vrvi spuščamo prvi, smo sami zadolženi za izdelavo vmesnih fiksnih točk. V tem primeru moramo s seboj imeti primerno opremo, kot je vrtalka, svedrovci, ključ za privijanje svedrovcev, klini in kladivo. Spuščamo se tako, da si vrečo v kateri je vrv, pripnemo na pas in vrv med spustom sproti vlečemo iz vreče.
Slika: Spust z vrvjo v vreči

Vrvi ne razvijamo in mečemo čez steno, ker obstaja nevarnost, da se nam zaplete v prepreke in nam s tem oteži delo in jemlje čas.

OPOZORILO: preden pričnemo s spustom se moramo prepričati, da je na koncu vrvi narejen vozel osmica, ki prepreči izhod vrvi skozi zavorni elem.


Spust
Za spust po vrvi v GRS uporabljamo samozavorno pripravo za varovanje in spuščanje STOP Desonder ali ID proizvajalca Petzl. Pred uporabo moramo prebrati navodila in priporočila proizvajalca. V nadaljevanju so prikazani manevri z uporabo Desonderja. Postopki dela z uporabo IDja so enaki.
Ko smo pripravili vrv za spust in preverili, da je na koncu vrvi vozel osmica, lahko pričnemo s spustom. Samovarovani (če to teren zahteva), Desonder z vponko z matico vpnemo v manevrsko zanko plezalnega pasu, vanj vpletemo vrv in ga blokiramo.

Slika: Blokada desonderja pri spustu

Preverimo vezavo, izpnemo samovarovanje, deblokiramo Desonder in pričnemo s spustom. Pri spustu vedno uporabljamo zaščitne rokavice. Z eno roko upravljamo ročico Desonderja, ki je med spustom vedno v razbremenjenem položaju, z drugo pa prosti konec vrvi.

Slika: Pravilno držanje prostega konca vrvi pri spuščanju
Spuščamo se počasi in enakomerno. Pri kakršnemkoli zapletu ali delu najprej blokiramo Desonder preden roki odmaknemo iz Desonderja ali spustimo prosti konec vrvi. Ko smo zaplet odpravili ali končali z delom, deblokiramo Desonder in nadaljujemo s spustom. Blokado in deblokado Desonderja vedno izvajamo z roko, ki upravlja prosti konec vrvi. V kolikor imamo problem da se prehitro spuščamo (nova vrv, tanjša vrv,..) lahko v pas vpnemo obračalno vponko s čemer dosežemo dodatno trenje. Obračalna vponka mora biti vpeta v isto vponko kot je vpet desonder in ne v maneversko zanko!
Slika: Pravilno vpetje obračalne vponke v pas
PRIPOROČILO: za večjo varnost pri izvajanju spusta je priporočljiva uporaba dodatne vrvi za varovanje in prenosnega lovilca padca, kot je na primer ASAP proizvajalca Petzl.
Slika: Spust z dodatnim varovanjem z ASAPom


Prehod preko vmesne fiksne točke med spustom
Ko med spustom prispemo do vmesne fiksne točke se spuščamo toliko časa, da imamo fiksno točko v višini pasu. Blokiramo Desonder in se z Grillonom vpnemo v vponko z matico v fiksni točki. Deblokiramo Desonder in se spustimo toliko, da Grillon prevzame našo težo.

Slika: Prenos obremenitve na vmesno točko

Izpletemo vrv iz Desonderja in vanj vpletemo vrv ki izhaja iz fiksne točke na spodnji strani. Vrv med fiksno točko in Desonderja skrajšamo na minimum in Desonder blokiramo. Preverimo vezavo.

Slika: Prenos obremenitve na blokiran Desonder

Opremo se ob steno in s popuščanjem Grillona počasi prenesmo obremenitev na Desonderja. Izpnemo Grillon, desonder deblokiramo in nadaljujemo s spustom.


Vzpon po statični vrvi


Tako kot spuščanje, tudi vzpenjanje uporabljamo predvsem v reševalnih akcijah in na vajah. Ponavadi se vzpenjamo iz zelo težko dostopnega terena po končani reševalni akciji ali kot reševalec spremljevalec.
Vzpenjanje po vrvi na daljše razdalje je dokaj naporno, še posebej, če se nanj neustrezno pripravimo, imamo neustrezno opremo ali če uporabljamo neprimerno tehniko vzpenjanja. Za resno vzpenjanje po več deset metrov moramo uporabljati posebej za to namenjeno opremo in se držati navodil in priporočil proizvajalca te opreme.


Priprava na vzpon
Za vzpenjanje po vrvi potrebujemo prsno vrvno prižemo (CROLL proizvajalca Petzl), ustrezne trakove za namestitev prsne prižeme (SECUR ali TORSE proizvajalca Petzl), sponko z varnostno matico za pritrditev prsne vrvne prižeme (DELTA proizvajalca Petzl), vrvno prižemo z ročajem (ASCENSION proizvajalca Petzl), varovalo s popkovino (JANE ali SPELEGYCA proizvajalca Petzl) in po dolžini nastavljivo stopno zanko (FOOTPRO proizvajalca Petzl).

OPOMBA: pri zgoraj omenjeni opremi so kot primer navedeni ustrezni izdelki proizvajalca Petzl. Lahko uporabljamo tudi ustrezno opremo drugih proizvajalcev.

Prsno prižemo s sponko z varnostno matico vpnemo v plezalni pas. Sponko speljemo skozi plezalni pas tako, kot poteka manevrska zanka. Trakove prsne prižeme speljemo preko ramen in jih na hrbtni stani fiksiramo na plezalni pas. V prižemo z ročajem z vponko z matico vpnemo varovalno popkovino in stopno zanko. Dolžina varovalne popkovine mora biti taka, da ko je obremenjena z roko dsežemo prižemo. Praviloma je to dolžina od pasu do vrha glave.

Slika: Dolžina varovalne zanke

Dolžina  stopne zanke pa mora biti ta, da ko sta prižemi med seboj oddaljeni le nekaj centimetrov, mora stopna zanka segati ravno do dal. Tako preprečimo, da bi se med vzpenjanjem prižemi med seboj zaletavali.

Slika: Dolžina stopne zanke
Trak ki je spreljan čez prsno prižemo moramo čim bolj utesniti čez ramena, da nam zgornjega dela telesa med vzpenjanjem ne vleče iz vpadnice. V prsno prižemo vpnemo vrv po kateri se bomo vzpenjali in vrv rahlo napnemo nato pa zategnemo še trak prsne prižeme. Nad prsno prižemo v vrv vpnemo prižemo z ročajem.
Slika: Vpetje na glavno vrv

OPOZORILO: Vzpenjamo se enakomerno, brez sunkov in na prižeme ne smemo pasti, ker kladivce poveča faktor pretrganja vrvi na 1,5 in nam jo lahko pretrga. Čez obe odprtini na vrhu prižeme z ročajem lahko vpnemo dodatno vponko katera ob morebitnem padcu na prižemo preprečuje pretganje vrvi pride pa še vedno do poškodbe na vrvi.


Priprava na kratek vzpon ali samoreševanje
Oprema, opisana v prejšnjem poglavju, je optimalna in nujno potrebna za uspešno vzpenjanje na daljše razdalje. V primeru, da te opreme nimamo, si za prehode čez krajše, nekaj metrov dolge strme odseke ali samoreševanje, lahko pomagamo z osebno opremo.

Kot prsno prižemo uporabimo BASIC proizvajalca Patzl. V plezalni pas jo vpnemo tako, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Neskončno zanko s kavbojskim vozlom pritrdimo v notranjo izvrtino prsne prižeme, jo speljemo čez ramena in jo na hrbtni stani fiksiramo na plezalni pas. Prečka kavbojskega vozla naj bo obrnjena proti telesu. V prsno prižemo vpnemo vrv po kateri se bomo vzpenjali. Stopno zanko si izdelamo iz traku ali pomožne vrvice. Ostala oprema, vezava in priporočila so opisana v prejšnjem poglavju.


Tehnika vzpenjanja
Vzpenjati se začnemo tako, da obvisimo na prsni prižemi, z obema rokama primemo ročno prižemo in se dvignemo na stopni zanki. Dvignemo se toliko, da je noga v stopni zanki maksimalno iztegnjena pod telesom (v tem položaju morata biti prižema z ročajem in prsna prižema med seboj oddaljeni nekaj centimetrov) in spet obvisimo v prsni prižemi. S takšnim načinom lahko najbolj optimalno napredujemo.
OPOMBA: ko pričnemo z vzpenjanjem je priporočljivo, da nam eden od reševalcev drži napet prosti konec vrvi, ki izhaja iz prsne prižeme. Tako nam nekaj začetnih metrov vzpona ni potrebno ročno vleči prostega konca vrvi skozi prsno prižemo.


Prehod preko vmesne fiksne točke med vzpenjanjem
Z vzpenjanjem prenehamo takrat, ko smo s prižemo z ročjem približno deset centimetrov pod vozlom v vmesni fiksni točki. Prižeme z ročajem nikakor ne smemo potisniti čisto do vozla, ker pozneje ne bomo mogli sprostiti kladivca in je izpeti iz vrvi.

Slika: Prižeme z ročajem ne smemo zabiti v vozel
S prsno prižemo se čim bolj približamo prižemi z ročajem. Z Grillonom se vpnemo v vmesno fiksno točko in nanj prenesemo obremenitev (na prehodu smo vedno dvojno varovani). Razbremenimo prsno prižemo in vanjo vpnemo vrv nad vmesno fiksno točko. S pomočjo stopne zanke se dvignemo, maksimalno napnemo vrv skozi prsno prižemo in na njej obvisimo.
Slika: Nad fiksno točko naprej vpnemo prsno prižemo
Prižemo z ročajem s stopno zanko prepnemo v vrv nad prsno prižemo.
Slika: Sledi vpetje prižeme z ročajem nad fiksno točko

Ko prepnemo obe prižemi nad fiksno točko z Grillonom počasi prenesemo obremenitev, izpnemo Grillon in nadaljujemo z vzpenjanjem.

Slika: Prenos obremenitve iz Grillona na prižemo


Prehod iz vzpenjanja v spuščanje


V določenih primerih je potrebno iz vzpenjanja preiti v spuščanje. Ponavadi takšne prehode izvaja reševalec spremljevalec, seveda pa so za to lahko tudi drugi razlogi.
Dvignemo se na stopni zanki, da čim bolj približamo prsno prižemo prižemi z ročajem in obremenitev prenesemo na prsno prižemo. V manevrsko zanko plezalnega pasu z vponko z matico vpnemo Desonder, vanj vpletemo prosti konec vrvi, ki izhaja iz prsne prižeme, ga maksimalno približamo prsni prižemi in Desonder blokiramo. Dvignemo se na stopni zanki, izpnemo prsno prižemo in obremenitev prenesemo na Desonder. Pri tem manevru pazimo, da nam prižema z ročajem ostane na dosegu rok. Preverimo vezavo, izpnemo prižemo z ročajem in pričnemo s spustom.


Zaključek


Tehniki spuščanja in vzpenjanja po statični vrvi sta razmeroma enostavni, po drugi stani pa zahtevata nekaj vaje in iznajdljivosti, zato ju je priporočljivo redno obnavljati. Neustrezna oprema, priprava in tehnika nam predvsem pri vzpenjanju lahko povzročijo mnogo preglavic in poberejo ogromno časa in energije. Pri optimalni uporabi zgoraj naštetih tehnik, pa smo lahko pomemben in nepogrešljiv člen v reševalnih akcijah in na postajnih vajah

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika
Prva in nujna medicinska pomoč