Letenje s helikopterjem v gorah in vremenski vplivi
Iz E-ucbenik
Letenje s helikopterjem v gorah se zelo razlikuje od vsakega drugega letenja. Če izvzamemo subjektivni faktor oziroma predpostavljamo, da je pilot usposobljen za to vrsto letenja, ostaneta še dva faktorja:
• zmanjšana moč in učinkovitost motorjev,
• vremenski vplivi.
Z višino se zrak redči, zato v motorju zgori manjša količina mešanice zraka in goriva, kar neposredno povzroči tudi manjšo moč motorja. Prav tako tudi glavni in repni rotor ustvarita manj vzgona. Te negativne vplive lahko poveča še visoka temperatura zraka v gorah (zrak postane še redkejši). Izkušnje kažejo, da nosilnost helikopterja pade s tem za 10-12 % na 1000 m višine s predpostavko, da temperatura pade za 6 stopinj Celzija na 1000 m.
Vremenski vplivi pri letu helikopterja v gorah so :
• veter in turbulenca,
• oblaki,
• padavine,
• temperatura
• vidljivost.
Veter in turbulenca
V gorah so le redki dnevi, ko ne piha veter. Hitrost vetra se povečuje z višino. Zaradi razgibanosti terena pa se spreminja tudi smer vetra in enakomeren veter postane turbulenten. Pri močnejšem vetru v gorah zaradi naravnih preprek in prehodov veter na majhnih razdaljah hitro spreminja smer in jakost. Pojavlja se vrtinčenje ali turbulenca in veter v sunkih, kar letenje močno otežuje ali ga prepreči.
Oblaki
Oblačnost delimo na tri višinske sloje in oblike navpičnega razvoja in to v nizko, srednjo in visoko oblačnost.
Najneugodnejša je stratusna oblačnost. Razprostira se lahko od zemlje do velikih višin. To je lahko nepretrgan sloj, povezan z dežjem in omejeno vidljivostjo. Bolj ugodni za letenje so kumulusi, beli kopasti oblaki. V njihovi bližini je sicer prisotna nekoliko povečana turbulenca, so pa manjši in se jim je lahko izogniti. Pojavijo se sredi dopoldneva, navadno sedejo na vrhove gora in tam ostanejo ves dan.
V vlažnem nestabilnem podnebju se iz njih razvijejo deževni oblaki Cumulonimbusi. V samem oblaku in njegovi bližini vladajo močni zračni tokovi, prisotne so padavine, velikokrat toča in strele. Na srečo se oblak navadno hitro razbije.
Nizki oblaki | Stratocumulus | Sc |
od nekaj metrov nad površino zemlje | Stratus | St |
do 2,5 km višine | Nimbostratus (deževni oblak) | Ns |
Srednji oblaki | Altocumulus | Ac |
od 2-7 km | Altostratus | As |
Visoki oblaki | Cirocumulus | Cc |
od 6-12 km | Cirrostratus | Cs |
Cirrus | Ci | |
Oblaki vertikalnega razvoja | Cumulus | Cu |
od 500 m nad površino zemlje | Cumulus Congestus | CuCo |
Cumulonimbus | Cb |
Padavine
Dež zelo vpliva na letenje v gorah. Navadno je povezan z nizko oblačnostjo, ki se drži gora in preprečuje letenje. Z dežjem in višino se zrak ohladi in lahko pride do temperatur, nižjih od 4 stopinje Celzija, ko se na krakih rotorja lahko začne nabirati nevaren led. Pri sneženju nizka oblačnost prav tako v večini primerov prepreči letenje, čeprav je samo letenje v sneženju možno, kadar temperatura ne predstavlja nevarnosti zaledenitve.
Letenje v toči ni mogoče, če pa nas preseneti, moramo takoj pristati in pregledati helikopter zaradi morebitnih poškodb.
Temperatura
Temperatura vpliva na tehnične sposobnosti helikopterja. Nizke temperature in vlažnost zraka povzročijo zaledenitve, visoke pa zmanjšanja moči.