Poškodbe

Iz E-ucbenik

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
= Opekline  =
+
= Rane =
 +
 
 +
== Opekline  ==
Avtor: Jurij Gorjanc  
Avtor: Jurij Gorjanc  
Vrstica 23: Vrstica 25:
*opečeni predel telesa (obraz, vrat, dihala)
*opečeni predel telesa (obraz, vrat, dihala)
 +
<br>
-
 
+
<br>
-
 
+
Opekline po globini na grobo delimo na:  
Opekline po globini na grobo delimo na:  
Vrstica 88: Vrstica 90:
<br>'''Viri: '''<br>Ahčan U. Celostna obravnava opeklinskih poškodb. <br>Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 410-32.<br>  
<br>'''Viri: '''<br>Ahčan U. Celostna obravnava opeklinskih poškodb. <br>Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 410-32.<br>  
-
<br>
+
<br>  
-
= Omrzline in ozebline  =
+
== Omrzline in ozebline  ==
-
== Omrzline  ==
+
=== Omrzline  ===
Avtor: Jurij Gorjanc  
Avtor: Jurij Gorjanc  
Vrstica 175: Vrstica 177:
*Hitro ogrevanje omrzlin (ogrevamo 30-45 minut v vodi temperature 40-42 oC. Ker navadno nimamo termometra, se orientiramo po občutku – normalna temperatura v pazduhi je približno 36-37oC. Vodi dodamo razkužilo (kamilice, milnica). Prizadeti del potopimo v vodo pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Uspešno ogrevanje pomeni, da se po približno 10 minutah ogrevanja povrne rdečica kože in občutek za dotik ali bolečino.
*Hitro ogrevanje omrzlin (ogrevamo 30-45 minut v vodi temperature 40-42 oC. Ker navadno nimamo termometra, se orientiramo po občutku – normalna temperatura v pazduhi je približno 36-37oC. Vodi dodamo razkužilo (kamilice, milnica). Prizadeti del potopimo v vodo pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Uspešno ogrevanje pomeni, da se po približno 10 minutah ogrevanja povrne rdečica kože in občutek za dotik ali bolečino.
-
[[Image:Omrzline5.png|thumb|center|350px|Slika: Pred ogrevanjem moramo odstraniti vse ovire za krvni obtok]]<br>
+
[[Image:Omrzline5.png|thumb|center|350px|Slika: Pred ogrevanjem moramo odstraniti vse ovire za krvni obtok]]<br>  
Omrzline previdno osušimo, prekrijemo z več plastmi sterilne gaze in rahlo povijemo.  
Omrzline previdno osušimo, prekrijemo z več plastmi sterilne gaze in rahlo povijemo.  
-
[[Image:Omrzline6.png|thumb|center|350px|Slika: Sterilno prekrite omrzline rahlo povijemo preko več slojev gaze (ne vate!)]]<br>
+
[[Image:Omrzline6.png|thumb|center|350px|Slika: Sterilno prekrite omrzline rahlo povijemo preko več slojev gaze (ne vate!)]]<br>  
Mehurjev ne prediramo, ker je nevarnost okužbe velika. Sledi imobilizacija.  
Mehurjev ne prediramo, ker je nevarnost okužbe velika. Sledi imobilizacija.  
Vrstica 206: Vrstica 208:
<br>  
<br>  
-
== Ozebline  ==
+
=== Ozebline  ===
Avtor: Jurij Gorjanc  
Avtor: Jurij Gorjanc  

Redakcija: 20:28, 9. november 2017

Vsebina

Rane

Opekline

Avtor: Jurij Gorjanc

Definicija: So poškodbe, ki nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva. Danes govorimo o opeklinski rani in opeklinski poškodbi oziroma o opečenem poškodovancu.


Vzroki: Opeklinske rane povzroča toplotna energija v obliki suhe vročine (plamen, vroča kovina, vroč zrak, sonce) ali trenje (npr. vrvi pri varovanju).


Razdelitev: Oparine nastanejo ob dotiku kože z vročimi tekočinami (paro, vrelo vodo, oljem...). Oparine z vročimi tekočinami, ki vsebujejo maščobe, so zaradi daljšega stika s kožo hujše kot z vrelo vodo. Električne opekline nastanejo ob prehodu električnega toka skozi posamezna tkiva in organe. Poleg opeklinske rane (zaradi neposrednega stika z električnim tokom in obločnega plamena) so značilne še poškodbe globlje ležečih ali oddaljenih tkiv (mišic, žil in živcev). Kemične opekline povzročajo jedkovine: kisline in lugi. Spremembe na koži so zelo podobne običajnim opeklinam, čeprav je mehanizem dogajanja drugačen od termičnih opeklinskih ran.


Na prvo pomoč in posledice opeklinske rane vplivajo:

  • površina opekline
  • globina opekline
  • starost opečenca (dojenčki, otroci, starci)
  • splošno zdravje opečenca (spremljajoče bolezni in poškodbe)
  • opečeni predel telesa (obraz, vrat, dihala)



Opekline po globini na grobo delimo na:

  • Povrhnje opekline (prizadenejo ali uničijo samo povrhnje plasti kože. Nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži. Take opekline se lahko ob ustreznem zdravljenju zacelijo same).
  • Globoke opekline (prizadanejo ali uničijo celotno debelino kože, včasih še podkožje, redkeje mišice in kosti. Globoke opekline se ne zacelijo same. Zdravimo jih z operacijo - presaditvijo kože.


Značilnosti, klinična slika, simptomi in znaki:

  • Čim večja je površina, tem večje in nevarnejše so splošne spremembe v telesu, ki jih sproži opeklina. Najpomembnejša izmed takih sprememb je opeklinski šok. Do njega pride pri dojenčkih, že kadar je opečenih 10 % telesne površine, pri odraslih pa več kot 15 %. Kadar so opekline večje od 1/3 (33%) telesne površine, so življenjsko nevarne, zlasti brez ustrezne pomoči.
  • Posebna pozornost velja tudi opeklinam dihalnih poti, ki nastanejo zaradi vdiha- vanja vročega zraka, polnega dima. Zaradi otekle sluznice ust, nosu in žrela lahko v nekaj urah bolnik umre zaradi zadušitve, zato je treba take opekline hitro prepoznati in ustrezno ukrepati.


Ocena površine opekline:
a) Pravilo 'dlani' (površina opečene dlani opečenca je približno enaka 1 % njegove telesne površine).
b) Pravilo "števila 9" (CPT - celotna površina telesa):

  • površina glave in vratu - 9% CPT,
  • površina roke - 9% CPT,
  • površina trupa spredaj - 2x9% CPT,
  • površina trupa zadaj - 2x9 % CPT,
  • površina noge 2x9 % CPT,
  • površina spolovila in presredka 1% CPT.


Ocena globine opekline
Kožo sestavlja več plasti, ki se pri različnih opeklinah lahko različno poškodujejo. Za oceno nevarnosti opeklin, prvo pomoč in oskrbo je ključnega pomena tudi ocena njihove globine. Globino opekline določimo po videzu (barvi) in občutljivosti opečene kože, prisotnosti mehurjev, krvnem povratku. Globoke opekline nimajo krvnega povratka po pritisku na rano (npr. s sterilno pinceto). Globina poškodbe kože je odvisna od temperature in trajanja stika s povzročiteljem.


Preventiva: Izogibanje situacijam, kjer bi lahko prišlo do opeklin


Prva pomoč:

  • preverimo mesto nezgode (nevarnosti za reševalce-npr. elektrika)
  • pogasimo ogenj (zadušimo plamen z odejo, plaščem, vodo ...)
  • opečenca prenesemo na varno
  • opeklinsko rano hladimo pod curkom hladne vode (dokler bolečina ne mine oz. ne več kot pol ure)
  • oskrbimo opeklinsko rano. Pokrijemo jo s čistim, suhim sterilnim povojem ali opeklinsko folijo
  • opečenca pri obsežnejših opeklinah zaradi zaščite pred ohlajanjem ogrnemo z odejo
  • sterilno povijemo
  • dokončajmo začetni pregled opečenca (da ne spregledamo dodatnih poškodb)
  • govorimo z njim, ga po potrebi pomirimo
  • pri opeklinah zgornjega dela telesa izključimo opeklino dihalnih poti
  • bolnika naj vedno pregleda zdravnik-transport v bolnišnico.


POZOR!
→ Opeklinske rane takoj po poškodbi nikoli ne mažemo z mazili.
→ Hlajenje opekline skrajša prevajanje toplote skozi kožo v globlje plasti tkiva in tako preprečuje poglabljanje opekline. Zmanjša tudi bolečino. Hlajenje je smotrno le, če je od opekline minilo nekaj minut. Hladimo pod curkom hladne tekoče vode (če to ni        mogoče, pa z brisačami, namočenimi v hladno čisto vodo).
→ Opeklinskih ran nikoli ne hladimo z ledom, ker lahko povzročimo dodatne poškodbe (omrzline).
→ Prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je hladen obkladek na vrat ter takojšen prevoz v bolnišnico v pol-sedečem položaju.
→ Poškodovanca s hudimi opeklinami ne slačimo (izjema so opekline s kislinami in lugi).
→ Opeklinskih mehurjev ne prediramo.
→ Opečenega obraza ne obvezujemo.
→ Opečene obvezane ude imobiliziramo z opornico.
→ Če je prevoz do bolnišnice kratek, naj bolnik ne pije. Če pričakujemo prevoz daljši od 1 ure, mu pri obsežnejših opeklinah (pri odraslih 15-20 % CPT) damo po malem piti sladek čaj, ki mu dodamo kuhinjsko sol (1 žličko na 1 liter).


Prva pomoč pri opeklinski rani, ki jo povzroči električna energija, je enaka kot pri opeklinah s suho vročino z razliko, da jih ne hladimo z vodo. Vse, tudi najmanjše električne opekline morajo takoj po dani PP v najbližjo bolnišnico (možnost globokih poškodb in poškodb živcev).

Značilnosti kemičnih opeklin: kisline na koži povzročijo trdo, suho in nagubano kožo. Pod krasto so navadno globoke rane. Lugi kožo zmehčajo in počasi pronicajo v globino, zato so nevarnejši. Koža postane sluzasto mehka in nabrekla. Pri kemičnih opeklinah je potrebno jed- kovine čimprej odstraniti s kože, tako da poškodovani del telesa čimprej speremo z obilnimi količinami vode. Nato kisline na koži načeloma spiramo z lužnatimi raztopinami (raztopina sode ali milnica). Luge spiramo s kislinami (razredčen limonin sok ali kis). Opeklinsko rano nato posušimo in jo pokrijemo s čisto in suho obvezo. Poškodovani ud imobiliziramo in poskrbimo za urgenten transport.
VEDNO uporabljajmo zaščitne rokavice!


Povzetek:
Opekline so rane, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov. Najpogostejše so termične, poznamo pa še električne in kemične opekline. Posebej nevarne so, kadar so obsežne (<15-20%), če prizadenejo vrat in obraz (dihalna pota) ter pri otrocih in obolelih osebah. Vsaka vrsta opeklin zahteva nekoliko drugačno oskrbo. V splošnem jih v prvi pomoči najprej hladimo s tekočo čisto vodo, nato sterilno oskrbimo, ude imobiliziramo in čim prej transportiramo v bolnišnico.


Viri:
Ahčan U. Celostna obravnava opeklinskih poškodb.
Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 410-32.


Omrzline in ozebline

Omrzline

Avtor: Jurij Gorjanc

Definicija: Omrzline so akutne poškodbe kože in tudi globljih tkiv zaradi vpliva mraza pod lediščem. Prizadenejo periferne predele, ki so najmanj zaščiteni in najbolj oddaljeni od jedra telesa: prsti rok in nog, uhlji, nos in brada. Najpogostejši poškodovanci so športniki (alpinisti, smučarji) pa tudi brezdomci in vojaki.


Vzroki: So zunanji (veter, hud mraz, hipoksija = velika višina) in notranji (dehidracija, utrujenost, slaba zaščita pred mrazom, splošna podhladitev, zažemki na zapestjih in prstih (prstani), občutljivost na mraz). Mehanizem nastanka je dvojen: zaradi neposrednega delovanja mraza (zmrznjenja tkiva) in zaradi posredne prizadetosti krvnega obtoka v tkivu (nekoliko kasneje-v fazi reperfuzije).

Značilnosti: Simptomi se pojavijo takoj. Če začetni neobčutljivosti sledi izboljšanje občutka na dotik in bolečino, je to znak povrhnjih omrzlin. Če se občutek ne povrne, pa globokih. Dokončni znaki omrzlin - klinična slika - se pokažejo šele več ur (20 in več) po ogretju. Glede na simptome, znake, napoved izida prve pomoči in zdravljenja razdelimo omrzline v skupine glede na globino. Pri globokih omrzlinah pride do izgube tkiva (tabela 1). Ločimo povrhnje in globoke omrzline, pri vsaki poznamo še dve podskupini.


Slika: Povrhnje omrzline I. stopnje

Slika: Povrhnje omrzline II. stopnje

Slika: Povrhnje omrzline III. stopnje
Slika: Povrhnje omrzline IV. stopnje
Značilnosti povrhnjih in globokih omrzlin
Povrhnja omrzlina Koža Globoka omrzlina
normalna ali povečana občutljivost za bolečino občutljivost neobčutljivost za bolečino in temperaturo
brez mehurjev ali mehurji, napolnjeni z bistro tekočino mehurji mehurji napolnjeni s krvavo tekočino
sprva bleda, po ogretju normalna ali modrikasto rdeča barva sprva bleda, po ogretju siva in temno modra
normalen ali trd otip trd ali usnjat









Povrhnje omrzline I stopnje ne puščajo posledic. Povrhnje omrzline II stopnje lahko pustijo zmanjšano občutljivost za dotik in mraz, tudi motnje znojenja v prizadetih predelih.


Preventiva:

  • Preprečujmo dolgotrajen stik mokrote in mraza na kožo (menjava rokavic, nogavic).
  • Do omrzlin pride prej pri podhlajenem, zato poskrbimo za zaščito pred mrazom.
  • Uživajmo zadostne količine tekočin - dobra hidracija izboljša periferni krvni obtok.
  • Odstranimo vse ovire za krvni obtok (prstani, ure, zapestnice)
  • Opustimo kajenja in uživanje alkohola


Prva pomoč: V primeru suma na omrzline najprej preverimo, ali je poškodovani tudi podhlajen, saj ima prva pomoč pri podhladitvi prednost. Ker se globina omrzlin dokončno pokaže šele po enem ali dveh dneh, je prva pomoč pri vseh oblikah enaka.


Na izpostavljenem terenu (veter, mraz):

  • Zaščitimo prizadete predele (rokavice, kapa) in poiščemo zavetje (šotor, koča)

V zavetju (šotor, bivak, koča):

  • Aspirin 500 mg (1 tableta). Prej izključimo alergijo na Aspirin. Razmislimo o dodatna tableti Paracetamola 500 mg, če omrzline zelo bolijo.
  • Hitro ogrevanje omrzlin (ogrevamo 30-45 minut v vodi temperature 40-42 oC. Ker navadno nimamo termometra, se orientiramo po občutku – normalna temperatura v pazduhi je približno 36-37oC. Vodi dodamo razkužilo (kamilice, milnica). Prizadeti del potopimo v vodo pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Uspešno ogrevanje pomeni, da se po približno 10 minutah ogrevanja povrne rdečica kože in občutek za dotik ali bolečino.
Slika: Pred ogrevanjem moramo odstraniti vse ovire za krvni obtok

Omrzline previdno osušimo, prekrijemo z več plastmi sterilne gaze in rahlo povijemo.

Slika: Sterilno prekrite omrzline rahlo povijemo preko več slojev gaze (ne vate!)

Mehurjev ne prediramo, ker je nevarnost okužbe velika. Sledi imobilizacija.

Slika: Omrzline na udih vedno imobiliziramo

Če imamo možnost, omrzline večkrat fotodokumentiramo ter po telefonu že s terena kontaktiramo zdravnika, ki se ukvarja z zdravljenjem omrzlin. Če smo na odpravi, daleč od zdravniške oskrbe, damo poškodovancu antibiotik (npr amoksicilin s klavulankso kislino). V vsakem primeru poskrbimo za hiter transport v zdravstveno ustanovo.


POZOR!
Za ogrevanje se ne odločimo, če je od nastanka omrzlin minilo več kot 24 ur. V tem primeru bi z ogrevanjem pospešili razpadanje tkiv in poškodovancu škodili.
Za ogrevanje se ne odločimo tudi v primeru, če med transportom obstaja nevarnost ponovnega zmrznjenja. V tem primeru (navadno v višinskih taborih na odpravah) obutev sezujemo za zelo kratek čas, da preverimo izgled in otip omrzlin, saj zaradi nastanka oteklin kasneje težko spet obujemo čevlje. V takih primerih zrahljamo le vezalke.


Najpogostejše napake: Pri poškodovancu z omrzlinami ne smemo spregledati podhladitve. Omrzline so rane, zato jih oskrbimo sterilno. Mehurjev ne predirajmo, saj je nevarnost okužbe velika. Omrzlin ne drgnimo s snegom. Omrzlin ne ogrevajmo s suho toploto ali nad ognjem. Po ogrevanju v topli vodi ne dopustimo hoje (v primeru omrzlin na nogah) ali ponovnega zmrznjenja.


Povzetek: Prepoznava in zdravljenje omrzlin sta pomembna, saj lahko nastanejo hude posledice - amputacije prstov in s tem huda funkcionalna okvara, še posebej na rokah. Pravočasna prepoznava, ustrezna prva pomoč s hitrim ogrevanjem in obravnavanjem omrzlin kot z ranami (sterilno) ter čim prejšnja zdravniška oskrba so ključni ukrepi za dober izid.


Viri:

  • Gorjanc J. Poškodbe zaradi mraza. In: Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 439-44.
  • Gorjanc J., Mekjavic I et al. Zdravljenje zmrzlin s hiperbarično oksigenacijo. Med. Razgl. 2002; 41: 211-14.
  • Gorjanc J, Ahčan U, Veselko M, Milčinski M, Mekjavić IB. (2012). Modern management of patients with frostbite. Zdrav Vestn 81:699-709
  • Brunello A.G., Waliser M, Hefti U. The Cold. In: Outdoor and Mountain Medicine. SAC Verlag Bern. 226-32.


Ozebline

Avtor: Jurij Gorjanc

Definicija: Ozebline so kronične spremembe kože zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad lediščem.


Vzroki: dolgotrajno in ponavljajoče izpostavljanje mrazu (gorski vodniki, gorski reševalci, delavci, ki delajo z ledom).


Značilnosti: Najpogosteje so prizadeti prsti rok, manjkrat nog. Občutek za mraz je zmanjšan, koža postane bleda, svetleča, razpokana. Posebna oblika ozeblin je rovovsko stopalo, ki nastane v hladnem in vlažnem okolju ter ob pritisku na kožo. Navadno je prizadet spodnji ud. Rovovsko stopalo je pogosto pri zasutjih in tesni obutvi; lahko nastane tudi pri gorskem reševanju ali pri zasutju v plazu.


Preventiva: Izogibajmo se dolgotrajnemu delovanju mokrote in mraza na kožo (menjava rokavic, nogavic).


Prva pomoč: Razen zaščite pred mrazom prve pomoči ne potrebujejo. V primeru zasutja in dolgotrajnega pritiska moramo stisnjen del/ud osvoboditi pritiska, ga v primeru suma na dolgotrajno zasutje sterilno pokriti, mehko obvezati in imobilizirati (kot pri omrzlinah).


POZOR!
Bolniki z ozeblinami so bolj nagnjeni k nastanku omrzlin.


Povzetek: Ozebline so kronične spremembe in največkrat prve pomoči ne potrebujejo. Ob njihovi prisotnosti je verjetnost za nastanek omrzlin večja.


Viri:

  • Gorjanc J. Poškodbe zaradi mraza. In: Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 439-44.
  • Gorjanc J., Mekjavic I et al. Zdravljenje zmrzlin s hiperbarično oksigenacijo. Med. Razgl. 2002; 41: 211-14.
  • Gorjanc J, Ahčan U, Veselko M, Milčinski M, Mekjavić IB. (2012). Modern management of patients with frostbite. Zdrav Vestn 81:699-709
  • Brunello A.G., Waliser M, Hefti U. The Cold. In: Outdoor and Mountain Medicine. SAC Verlag Bern. 226-32.
Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika