Poškodbe

Iz E-ucbenik

Redakcija iz 17:10, 25. oktober 2017 od Tadejmrak (Pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

 Omrzline in ozebline

Omrzline

Definicija Omrzline so akutne poškodbe kože in tudi globljih tkiv zaradi vpliva mraza pod lediščem. Prizadenejo periferne predele, ki so najmanj zaščiteni in najbolj oddaljeni od jedra telesa: prsti rok in nog, uhlji, nos in brada. Najpogostejši poškodovanci so športniki (alpinisti, smučarji) pa tudi brezdomci in vojaki.

Vzroki: So zunanji (veter, hud mraz, hipoksija = velika višina) in notranji (dehidracija, utrujenost, slaba zaščita pred mrazom, splošna podhladitev, zažemki na zapestjih in prstih (prstani), občutljivost na mraz). Mehanizem nastanka je dvojen: zaradi neposrednega delovanja mraza (zmrznjenja tkiva) in zaradi posredne prizadetosti krvnega obtoka v tkivu (nekoliko kasneje-v fazi reperfuzije).

Značilnosti: Simptomi se pojavijo takoj. Če začetni neobčutljivosti sledi izboljšanje občutka na dotik in bolečino, je to znak povrhnjih omrzlin. Če se občutek ne povrne, pa globokih. Dokončni znaki omrzlin - klinična slika - se pokažejo šele več ur (20 in več) po ogretju. Glede na simptome, znake, napoved izida prve pomoči in zdravljenja razdelimo omrzline v skupine glede na globino. Pri globokih omrzlinah pride do izgube tkiva (tabela 1). Ločimo povrhnje in globoke omrzline, pri vsaki poznamo še dve podskupini.


slike 4 stopenj – glej stari zbornik!!


Tabela 1 – značilnosti povrhnjih in globokih omrzlin

Povrhnja omrzlina Koža Globoka omrzlina
normalna ali povečana občutljivost za bolečino občutljivost neobčutljivost za bolečino in temperaturo
brez mehurjev ali mehurji, napolnjeni z bistro tekočino mehurji mehurji napolnjeni s krvavo tekočino
sprva bleda, po ogretju normalna ali modrikasto rdeča barva sprva bleda, po ogretju siva in temno modra
normalen ali trd otip trd ali usnjat

Povrhnje omrzline I stopnje ne puščajo posledic. Povrhnje omrzline II stopnje lahko pustijo zmanjšano občutljivost za dotik in mraz, tudi motnje znojenja v prizadetih predelih.

Preventiva:

-Preprečujmo dolgotrajen stik mokrote in mraza na kožo (menjava rokavic, nogavic). -Do omrzlin pride prej pri podhlajenem, zato poskrbimo za zaščito pred mrazom.
-Uživajmo zadostne količine tekočin - dobra hidracija izboljša periferni krvni obtok.
-Odstranimo vse ovire za krvni obtok (prstani, ure, zapestnice)
-Opustimo kajenja in uživanje alkohola

5. Prva pomoč: V primeru suma na omrzline najprej preverimo, ali je poškodovani tudi podhlajen, saj ima prva pomoč pri podhladitvi prednost. Ker se globina omrzlin dokončno pokaže šele po enem ali dveh dneh, je prva pomoč pri vseh oblikah enaka.
Na izpostavljenem terenu (veter, mraz):
• Zaščitimo prizadete predele (rokavice, kapa) in poiščemo zavetje (šotor, koča)
V zavetju (šotor, bivak, koča):
• Aspirin 500 mg (1 tableta). Prej izključimo alergijo na Aspirin. Razmislimo o dodatna tableti Paracetamola 500 mg, če omrzline zelo bolijo.
• Hitro ogrevanje omrzlin (ogrevamo 30-45 minut v vodi temperature 40-42 oC. Ker navadno nimamo termometra, se orientiramo po občutku – normalna temperatura v pazduhi je približno 36-37oC. Vodi dodamo razkužilo (kamilice, milnica). Prizadeti del potopimo v vodo pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Uspešno ogrevanje pomeni, da se po približno 10 minutah ogrevanja povrne rdečica kože in občutek za dotik ali bolečino.

Slika ogrevanja omrzlin – stari zbornik

Omrzline previdno osušimo, prekrijemo z več plastmi sterilne gaze in rahlo povijemo.

Slika – stari zbornik

Mehurjev ne prediramo, ker je nevarnost okužbe velika. Sledi imobilizacija.

Slika- stari zbornik


Če imamo možnost, omrzline večkrat fotodokumentiramo ter po telefonu že s terena kontaktiramo zdravnika, ki se ukvarja z zdravljenjem omrzlin. Če smo na odpravi, daleč od zdravniške oskrbe, damo poškodovancu antibiotik (npr amoksicilin s klavulankso kislino). V vsakem primeru poskrbimo za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

POZOR!
Za ogrevanje se ne odločimo, če je od nastanka omrzlin minilo več kot 24 ur. V tem primeru bi z ogrevanjem pospešili razpadanje tkiv in poškodovancu škodili.
Za ogrevanje se ne odločimo tudi v primeru, če med transportom obstaja nevarnost ponovnega zmrznjenja. V tem primeru (navadno v višinskih taborih na odpravah) obutev sezujemo za zelo kratek čas, da preverimo izgled in otip omrzlin, saj zaradi nastanka oteklin kasneje težko spet obujemo čevlje. V takih primerih zrahljamo le vezalke.

6. Najpogostejše napake: Pri poškodovancu z omrzlinami ne smemo spregledati podhladitve. Omrzline so rane, zato jih oskrbimo sterilno. Mehurjev ne predirajmo, saj je nevarnost okužbe velika. Omrzlin ne drgnimo s snegom. Omrzlin ne ogrevajmo s suho toploto ali nad ognjem. Po ogrevanju v topli vodi ne dopustimo hoje (v primeru omrzlin na nogah) ali ponovnega zmrznjenja.

7. Povzetek: Prepoznava in zdravljenje omrzlin sta pomembna, saj lahko nastanejo hude posledice - amputacije prstov in s tem huda funkcionalna okvara, še posebej na rokah. Pravočasna prepoznava, ustrezna prva pomoč s hitrim ogrevanjem in obravnavanjem omrzlin kot z ranami (sterilno) ter čim prejšnja zdravniška oskrba so ključni ukrepi za dober izid.


8. Viri:
- Gorjanc J. Poškodbe zaradi mraza. In: Ahčan U. Prva pomoč-priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana 2006. 439-44.
- Gorjanc J., Mekjavic I et al. Zdravljenje zmrzlin s hiperbarično oksigenacijo. Med. Razgl. 2002; 41: 211-14.
- Gorjanc J, Ahčan U, Veselko M, Milčinski M, Mekjavić IB. (2012). Modern management of patients with frostbite. Zdrav Vestn 81:699-709
- Brunello A.G., Waliser M, Hefti U. The Cold. In: Outdoor and Mountain Medicine. SAC Verlag Bern. 226-32.

Osebna orodja
Splošno reševalna tehnika